Gliste: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
tekst bolj ali manj končan |
||
Vrstica 10:
| subdivision_ranks = [[Razred (biologija)|Razredi]]
| subdivision =
[[Adenophorea]]<br />
<small>Tradicionalno, vendar glej [[#Sistematika in taksonomija|besedilo]]</small>
▲[[Secernentea]]<!--<br />
| synonyms =
Adenophorea<br />
Vrstica 25 ⟶ 24:
'''Gliste''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Nematoda''') so [[deblo (biologija)|deblo]] [[živali]], v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]], znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»[[črv]]aste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin [[zajedavec|zajedavcev]]. Več kot polovica znanih vrst namreč zajeda na predstavnikih množice drugih skupin organizmov, od [[rastline|rastlin]] do [[vretenčarji|vretenčarjev]] vključno s [[človek]]om, zaradi česar so pomembne tudi z [[medicina|medicinskega]] vidika.<ref name=Hugot_2001>{{navedi revijo |author=Hugot, J.-P.; Baujard, P.; Morand, S. |title=Biodiversity in helminths and nematodes as a field of study: an overview |journal=Nematology |year=2001 |volume=3 |issue=3 |pages=199–208 |doi=10.1163/156854101750413270}}</ref> Mnogo manj znane, a prav tako pomembne so prostoživeče gliste, ki so izjemno številčne v vseh mogočih [[habitat (ekologija)|habitatih]] na Zemlji, s tem pa ključen del [[ekosistem]]ov.<ref name="invzoo">{{navedi knjigo |author=Ruppert, E.E. in Barnes, R.D. |year=1994 |title=Invertebrate Zoology |edition=6. |publisher=Saunders College Publishing |isbn=0030266688 |cobiss=35352833 |pages=287–303}}</ref>
Z glistami se [[znanost|znanstveno]] ukvarja veja [[zoologija|zoologije]], imenovana [[nematologija]]. Predpono
== Telesna zgradba ==
Vrstica 41 ⟶ 40:
=== Živčno-mišični sistem ===
[[Osrednje živčevje]] glist predstavlja obžrelni živčni obroč, iz katerega izraščajo posamični [[živec|živci]], ki potekajo vzdolž telesa dorzalno (hrbtno), ventralno (trebušno) in lateralno (ob strani). Dorzalni in ventralni živec oživčujeta [[mišica|mišice]], lateralna pa se povezujeta z izločalnimi kanali, kadar so prisotni.<ref name="invzoo"/>
Opisanih je več tipov [[čutnica|čutnic]], ki delujejo kot [[mehanoreceptor|mehano-]] ali [[kemoreceptor]]ji. Vse tipe sestavljajo omigetalčeni senzorični [[dendrit]]i. Posebej značilne so t.i. amfidne in fazmidne senzile, ki se odpirajo skozi poro v povrhnjici in imajo direkten stik z zunanjostjo, zato domnevajo, da delujejo kot kemoreceptorji. Nekatere morske in sladkovodne gliste imajo poleg njih še par enostavnih [[očesce|očesc]], a zanje zaenkrat še ni znano, ali služijo zaznavanju svetlobe.<ref name="invzoo"/>
== Razmnoževanje in razvoj ==
Vrstica 79 ⟶ 78:
[[Takson]] je prvi leta 1808 opredelil prirodoslovec [[Karl Rudolphi]] in mu dal ime '''Nematoidea''', iz [[grščina|starogrških]] korenov νῆμα (''nêma, nêmatos'' - »nit«) in -eiδἠς (''-eidēs'', »vrsta«). [[Hermann Burmeister]] ga je leta 1837 klasificiral kot [[družina (biologija)|družino]] '''Nematodes''', [[Karl Moriz Diesing]] pa leta 1861 kot [[red (biologija)|red]] '''Nematoda'''. Sprva je vključeval tudi [[žive niti]] (Nematomorpha). Kot [[razred (biologija)|razred]] je bil vključen v danes opuščeno [[deblo (biologija)|deblo]] [[valjasti črvi|valjastih črvov]] (Aschelmintes). Leta 1919 je Nathan Cobb predlagal ločitev glist v samostojno deblo in zanj predlagal ime '''Nemates''' oz. '''Nemata''', ki sta ustreznejši množinski obliki predpone nema- v [[latinščina|latinščini]].<ref name="phylumname">{{navedi revijo |author=Chitwood, B.G. |title=The English word "Nema" Revised |journal=Systematic Zoology in Nematology Newsletter |volume=4 |issue=45 |pages=1619 |year=1999 |url=http://plpnemweb.ucdavis.edu/Nemaplex/General/Phylumname.htm}}</ref> Cobb je bil prvi, ki je ločil gliste od sorodnih skupin v samostojen takson, zato danes nekateri viri štejejo znanstveno ime Nemata za veljavno, čeprav je najbolj uveljavljeno '''Nematoda'''.<ref>{{ITIS |id=59490 |taxon=Nematoda |accessdate=14.7.2013}}</ref>
Najstarejše znane [[fosil]]ne ostanke glist datirajo v [[kambrij]].<ref name="fossilmuseum"/> Ostanki so redki, saj je večina glist mikroskopskih in imajo mehko telo brez trdnih struktur, zaradi česar je fosilizacija manj verjetna. Še največ znanih ostankov se je ohranilo v [[jantar]]ju iz [[kenozoik]]a.<ref name="intro"/> Zaenkrat vsi podatki kažejo na to, da so glistam najbolj sorodne žive niti, kot [[sestrski takson]],<ref>{{navedi knjigo |author=Schmidt-Raesa, Andreas |chapter=Gastrotricha, Cycloneuralia and Gnathifera: general history and phylogeny |title=Handbook of zoology |editor=Schmidt-Rhaesa, Andreas |volume=1: Nematomorpha, Priapulida, Kinorhyncha, Loricifera |pages=5 |year=2012 |publisher=Walter de Gruyter |isbn=3110272539}}</ref> a zaradi pomanjkanja fosilnih ostankov in zaradi siceršnje slabe raziskanosti še ni razrešen [[filogenija|filogenetski]] položaj na relaciji z drugimi sorodnimi skupinami. Včasih jih združujejo s [[členonožci]], [[priapulidi]], živimi nitmi in še nekaterimi debli v naddeblo [[Ecdysozoa]], na osnovi značilnosti, da levijo kutikulo.<ref>{{navedi splet| url=http://tolweb.org/Bilateria/2459 |title=Bilateria |work=Tree of Life Web Project |accessdate=14.7.2013}}</ref>
Tudi znotraj debla glist taksonomija še ni razjasnjena niti na najvišji ravni - ravni [[razred (biologija)|razredov]]. Sklepanje o naravnih skupinah ([[klad]]ih) in njihovi medsebojni sorodnosti je težavno, saj se po telesni zgradbi le malo razlikujejo in dosedaj pridobljeni [[molekularna biologija|molekularni]] podatki še ne obsegajo zadostnega vzorca vrst. Tradicionalno delimo gliste na dva razreda, ki se ločita po zgradbi čutilnih organov:<ref name="invzoo"/>
* [[Adenophorea]] ali Aphasmida; nimajo fazmidnih senzil, amfidne so različnih oblik in se nahajajo za usti
* [[Secernentea]] ali Phasmida; imajo fazmidne senzile, amfidne so največkrat luknjičaste in se nahajajo ob strani ust
Novejše filogenetske študije nakazujejo, da vsaj razred Adenophorea ni [[monofilija|monofiletski]], torej je po sodobni taksonomiji neveljaven. Različni avtorji predlagajo od pet<ref>{{navedi revijo |author=Blaxter, Mark L. s sod. |year=1998 |title=A molecular evolutionary framework for the phylum Nematoda |journal=[[Nature]] |volume=392 |pages=71–75 |doi=10.1038/32160}}</ref> do 12 kladov,<ref name="Holterman2006">{{navedi revijo |author=Holterman, M.; van der Wurff, A.; van den Elsen, S.; van Megen, H.; Bongers, T.; Holovachov, O.; Bakker, J.; Helder, J |year=2006 |title=Phylum-wide analysis of SSU rDNA reveals deep phylogenetic relationships among nematodes and accelerated evolution toward crown Clades |journal=Molecular Biology and Evolution |volume=23 |issue=9 |pages=1792–1800 |doi=10.1093/molbev/msl044 |pmid=16790472}}</ref> vendar šele v zadnjih letih postajajo dostopne molekularne tehnike, nujne za tako obširno filogenetsko analizo kot jo zahteva celotno živalsko deblo, zato se razumevanje odnosov znotraj debla glist z novimi objavami hitro spreminja.
== Sklici in opombe ==
| |||