Luisa Carvajal y Mendoza: Razlika med redakcijama

'''Luisa Carvajal y Mendoza''', tudi ''Luisa de Carvajal y Mendoza'' (1566–1618), [[Španci|španska]] verska[[plemkinja]] voditeljica.in nabožna [[pisatelj]]ica ter [[pesnik|pesnica]], * 1566, † 1618, [[London]].<ref>Podatki o času in kraju njenega rojstva insi smrtiniso so različni!enotni.</ref>

Rodila se je leta 1566 (na slovenski Wikipediji je podatek, da leta 1568) v ugledni španski plemiški rodbini. Že v otroštvu je osirotela, zato je do desetega leta živela s teto v gospodinjstvu [[Ivana Avstrijska|Ivane Avstrijske]]. Po tetini smrti je postal njen skrbnik stric Francisco Hurtado y Mendoza. OeObe okolji sta bili zelo naklonjeni [[Družba Jezusova|jezuitom]], in ko je Francisco Borja s stricem Franciscom opravil Ignacijeve duhovne vaje, se je vpliv redovnikov na Luiso še okrepil. Na stričevo željo je tudi Luisa, že kot najstnica, opravljala duhovne vaje. Pri 18 letih je doživela prvo videnje, kasneje pa je trdila, da se je svoje poklicanosti k Bogu zavedala že v otroštvu. Po stričevi in tetini smrti se je popolnoma predala duhovnemu življenju. Vse svoje premoženje je predala jezuitom in se posvetila asketstvu. Ko je slišala za pregone angleških jezuitov, se je odločila, da kot misijonarka odpotuje v Anglijo in pomaga dušam k pravemu spoznanju. Pred tem je opravila zaobljube uboštva, pokorščine vrhovnemu predstojniku Družbe Jezusove, čistosti, <ref>V ang. to pursue perfection. </ref> leta 1598 tudi mučeništva. {{opombe|<ref>Dejstvo, da ženska opravi zaobljube, je še danes izjemno; Konstitucije v členu 588 prepovedujejo ženske redovnice Družbe Jezusove, zaobljube pa so prvi korak k formalnemu članstvu.}}</ref> Ob vstopu v Anglijo so ji zaplenili vse nabožne predmete. Luisa je vztrajalvztrajala in okrog sebe zbrala del preganjanih katolikov. Poučevala je ljudi v katoliškem krščanskem nauku, obiskovala in tolažila prostitutke ter katolike v ječah, trgala protipapeške propagandne lepake z zidov. V središču Londona je osnovala nepriznano žensko različico Družbe Jezusove. Dvakrat je bila zaprta. Umrla je naravne smrti leta 1618 v Londonu.

Luisa je napisala več pisem in religioznih pesmi. Najpomembnejša je njena abtobiografija ''Escritos autobiográficos''. V njej razkriva, da ji je bilo v samoti kljub veliki predanosti Bogu večkrat težko.