Alpski svizec: Razlika med redakcijama

Pravo zimsko spanje imajo med [[sesalec|sesalci]] v naših krajih samo alpski svizec, [[polh]], [[podlesek]], [[hrček]], [[jež]] in [[Netopir|netopirji]]. Zimsko spanje ni isto kot navadno spanje, ampak mu je podobno le po zunanjem videzu. Pri navadnem spanju, če je še tako trdno, se telesna toplota živali ne zniža, čuti ne [[Topost|otopijo]] in žival se prebudi hitro, krvni obtok je pravilen, srce normalno utripa. Pri [[Zimsko spanje|zimskem spanju]] (hibernaciji) pa se zmanjšajo vse življenjske funkcije: [[prebava]] popolnoma preneha, včasih se vrši le v presledkih, [[dihanje]] je lahno (dahnejo komaj do 151-3-krat na urominuto), [[krvni obtok]] je počasen, [[srčni utrip]] je zelo upočasnjen. Pri tem se [[telesna toplota]] zelo zniža in se navadno ujame z zunanjo toploto. Naraščanje zunanje temperature povzroči, da se segreje tudi telo živali; ko to doseže nivo normalne toplote živali, se ta prebudi in začne živeti svoje normalno življenje. Alpskega svizca prebudi zunanja temperatura okoli 25 °C. Ko se prebudi, svizec postane izredno živahen in je nenasiten jedec, saj mora zbrati debelo plast [[tolšča|tolšče]], ki se mu nabere pod kožo, da lahko preživi dolgo [[zima|zimo]].