Alpski svizec: Razlika med redakcijama

odstranjenih 98 zlogov ,  pred 7 leti
m
slog, pravopis
m (Bot: Migracija 29 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q285884)
m (slog, pravopis)
}}
 
'''Alpski svizec''' ([[Znanstvenaznanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Marmota marmota''''') je [[glodalecglodavec]], ki živi v [[Alpe|Alpah]] in [[Karpati]]h ter [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]], kjer so dolge zime in kratka poletja. Živi v združbah v bližini [[Ledenik|ledenikov]], kjer si svizci izkopljejo svoja domovanja. Vanje hodijo počivat in se skrivat. Za zimo si priredijo v nižjih legah večje in globlje bivališče, vanj si nanosijo suho travo, zadelajo vhode zs kamenjem in vejicami, se zvijejo v klobčič in ob znižanju temperature zaspijo v [[zimsko spanje]]. Zimsko spanje traja od 8 do10do 10 mesecev. Ko se poleti staja sneg in se okolica ogreje na 25 °C , se svizci zbudijo in prilezejo na dan za 2 do 4 mesece na dan.
 
== Zimsko spanje alpskega svizca ==
Pravo zimsko spanje imajo med [[Sesalecsesalec|sesalci]] v naših krajih samo [[alpski svizec]], [[polh]], [[podlesek]], [[hrček]], [[jež]] in [[Netopir|netopirji]]. Zimsko spanje ni isto kot navadno spanje, ampak mu je podobno le po zunanjem videzu. Pri navadnem spanju, če je še tako trdno, se telesna toplota živali ne zniža, čuti ne [[Topost|otopijo]] in žival se prebudi hitro, krvni obtok je pravilen, srce normalno utripa. Pri [[Zimsko spanje|zimskem spanju]]- ''[[Hibernacija|(hibernaciji]]'') pa se zmanjšajo vse življenjske funkcije: [[prebava]] popolnoma preneha, včasih se vrši le v presledkih, [[dihanje]] je lahno- (dahnejo komaj do 15-krat na uro dahnejo), [[krvni obtok]] je počasen, [[srčni utrip]] je zelo upočasnjen. Pri tem se [[telesna toplota]] zelo zniža in se navadno ujame z zunanjo toploto. Naraščanje zunanje temperature povzroči, da se segreje tudi telo živali,; ko to doseže nivo normalne toplote živali, se ta prebudi in začne živeti svoje normalno življenje. Alpskega svizca prebudi zunanja temperatura okoli 25 °C. Ko se prebudi, svizec postane izredno živahen in je nenasiten jedec, saj mora zbrati debelo plast [[Tolščatolšča|tolšče]], kateraki se mu nabere pod kožo, da lahko preživi dolgo [[Zimazima|zimo]].
 
== Velikost svizca ==
SvizecVelikost dosegasvizca karje precejšnoodvisna velikost,od kadarspolne doseže spolno zrelost. Odvisna je njegova velikost tudizrelosti, od okolja in izbire hrane, kateroki mu jo okolje nudi. Alpski svizec doseže dolžino od 30  cm do 60  cm, od tega odpade nameri [[rep]] 10  cm do 25  cm. Teža tega svizca doseže od 3  kg do 7,5  kg. Hrani se z [[Trava|travamitrava]]mi, [[Zeliščezelišče|zelišči]], [[Sadež|sadežisadež]]i, [[Seme|semeniseme]]ni, [[Koreninakorenina|koreninicami]] in manjšimi živalmi, [[Insekt|insektiinsekt]]i.
 
== Razširjenost svizca v svetu ==
Po Svetusvetu živi kar nekajveč vrst svizcev, vendar to velja le zana severnoseverni zemeljskozemeljski poloblopolobli. Tako poznamoPoznamo sledeče vrste svizcev:
* ''[[Marmota caudata]]'' v Centralni Aziji
* ''[[Marmota sibirica]]'' v Sibiriji
* ''[[Marmota camtschatica]]'' na Kamčatki
* ''[[Marmota himalayana]]'' na Himalaji
* ''[[Marmota vancouverensis]]'' na Vankuverskem otoku- (Kanada)
* ''[[Marmota monax]]'' v Severni Ameriki
 
19.279

urejanj