Lovrenc na Pohorju: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m →Ime: nevtralen&točen jezik |
||
Vrstica 19:
}}
'''Lovrenc na Pohorju''' zavzema severni del vzhodnega [[Pohorje|Pohorja]] in obsega del ozemlja jugozahodno od velike dravske vijuge, s katero prehaja reka [[Drava]] iz tesne soteske v široko [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] nad [[Maribor]]om.
Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Lovrenc na Pohorju. V Lovrenc na Pohorju je bilo preimenovano na osnovi [[komunisti|komunističnega]] "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Lovrenca na Pohorju del obsežne kampanje komunističnih oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref>▼
==Zgodovina==
Lovrenc kraj z več kot 900-letno zgodovino. 1091. leta je grof [[Engelbert I. Spanheim|Engelbert I. Spanheim]] prvemu opatu benediktinskega samostana, Wecelinu, podaril tudi med drugim neposeljeno pokrajino ob [[Radoljni]] (heremum Radimlahc), lovreško pokrajino. Spanheimska darilna listina, je tudi prvi pisni dokument, ki je povezan z območjem današnjega Lovrenca. Sprva se je kraj imenoval po potoku Radoljna, in sicer Radimlje. V listinah do sredine 13. stoletja
V 12. stoletju se je okoli na novo zgrajene samostanske podružnice začelo oblikovati naselje. Sprva so kraj, zaradi nepomembne prometne vloge in značilnosti takratne pokrajine, imenovali Sv. Lovrenc v puščavi. Benediktinci so leta 1214 ustanovili župnijo, segajočo od [[Lobnica| Lobnice]] pa vse do [[potok Velka|potoka Velke]] na zahodu. Devet let kasneje, leta 1222, se je kraj razvijal že v pravo trško naselje, in kmalu zatem tudi od [[Leopold III| Leopolda III]] dobil trške pravice. Vsaki ponedeljek je od takrat potekal sejem. Iz teh časov je znan tudi prvi popis prebivalstva kraja.
Vrstica 31 ⟶ 28:
Lovrencu je dala še večji pomen leta 1627 zgrajena romarska cerkev v Puščavi. 1766 je bila zgrajena sedanja župnijska cerkev. Narodno prebujanje Slovencev se je po letu 1861 razmahnilo tudi na lovrenškem. Slovenska čitanica, zadružna dejavnost in narodnoobrambno gibanje so opravili pomembno delo, predvsem proti gospodarsko močnimi ter predvsem izkoriščevalskimi tržani iz [[Nemčija|Nemčije]].
== Sedanje ime ==
▲Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Lovrenc na Pohorju. V Lovrenc na Pohorju je bilo preimenovano na osnovi
==Prebivalstvo==
Vrstica 39:
Gospodarsko-geografki razvoj je vplival na populacijske premike. Pri nas se je pojavila prva močnejša družbena diferenciacija agrarnega prebivalstva. Glavni razlog teh družbenih dejavnikov, je bila prva obsežnejša preobrazba naravnega okolja v kulturno pokrajino.
[[slika:1920s postcard of Lovrenc na Pohorju.jpg|thumb|Lovrenc na Pohorju v 1920. letih]]
V 19. stoletju so se pojavili začetki industrializacije. Najmočnejšo vlogo je v tem obdobju imelo steklarstvo. Bogate zaloge lesa, razpoložljive vodne sile Radoljne, kremenčevega peska v tonalitih plasteh, dovoz apnenca z južne strani Pohorja, transport po Dravi, rudarstvo, oglarstvo, železarstvo... Vse to je narekovalo na vedno večji pretok ljudi v Lovrenc. Priselili so se številni [[Nemci]] z [[Bavarska|Bavarske]], ki so postali lastniki gozdov, žag, lesne trgovine, steklarne in obrtnih delavnic. Prebivalstvo je vse do leta 1910 naraščalo. V letih 1910-1931 pa se je pokazal izreden padec v številu naseljencev. Nenaden preobrat je povzročilo prenehanje obratovanja
<center>
| |||