Ljubljanska vzpenjača: Razlika med redakcijama

Skupna cena gradnje je znašala<ref>[http://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/vzpenjaca-pridelala-veliko-izgubo/200762 Vzpenjača pridelala veliko izgubo, članek na spletni strani MMC RTV SLO]</ref> 7,2 milijona [[evro]]v, kar je bil tudi eden od vzrokov za veliko nenaklonjenost, ki jo je projekt zbujal v javnosti. V času gradnje je bila po mnenju večine nepotrebna ljubljanska infrastruktura, sprožale pa so se tudi polemike o tem, kako bo dela prenesel strm [[Ljubljanski grad|grajski grič]], kajti zaradi poseka dreves je grozilo, da se bo pričela zemlja usipati k [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskemu gledališču]]. Za nameček je vzpenjača prekinila tudi eno izmed poti na grad, ki je odtlej zaprta za sprehajalce. Tudi začetni planirani stroški gradnje so se več kot le za enkrat povečali, zato je bila za časa županovanja naslednice Vike Potočnik, [[Danica Simčič|Danice Simšič]], vložena zahteva, da se še enkrat prouči vrednost projekta. Nazadnje je bil odlok o vzpenjači sprejet, ker so penali za prekinitev pogodbe znašali več kot sama izgradnja. Sklep o vzpenjači naj bi bil sprejet predvsem zato, da bi omogočili ogled gradu tudi starejšim ter invalidom, ki se po zapori ceste na grad nanj ne bi mogli povzpeti peš. V začetni fazi obratovanja (v prvih petih dneh svojega obratovanja) se je kar dvakrat pokvarila in vožnja z njo ni bila mogoča. Kljub začetnim skepsam se danes vzpenjača kaže kot pomemben javni mestni objekt. Vsako leto prepelje več kot 200.000 obiskovalcev, v decembru 20112010 pa se je z njo peljal milijonti potnik<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/javni-zavod-ljubljanski-grad-z-velikimi-pricakovanji/252082 Javni zavod Ljubljanski grad z velikimi pričakovanji, članek na spletni strani MMC RTV SLO]</ref>.

Upravljanje tirne vzpenjače na Ljubljanski grad je 101. 04. 2011 prevzel novoustanovljeni Javni zavod Ljubljanski grad.