Redakcija: 19:44, 6. april 2013 uredi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.507 urejanj +Kategorija:Kemijske lastnosti; +Kategorija:Kemijske vezi; ±Kategorija:Kemijske vezi→Kategorija:Fizikalna kemija using HotCat ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:58, 7. julij 2013 uredi razveljavi Gregec235 (pogovor \| prispevki) 36 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Polárnost''' [[kovalentna vez\|kovalentne vezi]] je pojav, ko si dva ali več [[atom]]ov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz. neenakomerno izmenjujeta skupni elektronski par. [[Molekula]] je navzven nevtralna oziroma nepolarna, tudi če so vezi v njej polarne, a to je možno le, če je molekula [[simetrija\|simetrična]]. == Polarnost kovalentne vezi == Kovalentna vez je polarna, če se s kovalentno vezjo povežeta dva ali več različnih atomov. Tisti atom, ki je večji oziroma ima večje [[vrstno število]], ima v [[atomsko jedro\|jedru]] tudi več [[električni naboj\|pozitivnih]] [[proton]]ov, ki se privlačijo z [[električni naboj\|negativnim]]i [[elektron]]i. Zaradi tega večji atom močneje privlači skupni elektronski par. Ta se pri večjem atomu zadržuje več časa, pri manjšem pa manj časa. Posledica tega je rahel negativni električni pribitek na tistem delu molekule, kjer je večji atom in rahel pozitivni električni pribitek na delu molekule z manjšim atomom. Najbolj znan zgled take molekule je [[voda]] (H<sub>2</sub>O). Kovalentna vez je polarna, če se s kovalentno vezjo povežeta dva ali več različnih atomov. Tisti atom, ki ima večjo [[elektronegativnost]], privlači skupni elektronski par močneje kot drugi atom. Posledica tega je nastanek [[Električni dipolni moment\|dipolnega momenta]]. Ker en atom privlači skupni elektronski par močneje kot drugi atom, se skupni elektronski par okoli prvega atoma zadržuje več časa, kot okoli drugega, kar povzroči rahel negativni [[električni naboj]] pri prvem in rahel pozitivni električni naboj pri drugem atomu. Kovalentna vez je nepolarna, če se s kovalentno vezjo povežeta dva ali več enakih atomov. Vsi so enako veliki, vsi privlačijo elektronski par z enako močjo. Zgled take molekule je [[jod]], kjer se dva atoma joda povežeta v molekulo. Več enakih atomov se skupaj povežejo v molekulo tudi pri vseh ostalih [[halogen]]ih, pri [[kisik]]u, [[dušik]]u, [[vodik]]u in [[žveplo\|žveplu]] (pri žveplu je povezanih osem atomov). Molekula pa je lahko navzven nepolarna tudi, če vsebuje več polarnih kovalentnih vezi, ki so simetrično razporejene v molekuli, oziroma je molekula simetrična. Zgled take molekule je vsak [[alkan]], npr. [[propan]] ali [[butan (plin)\|butan]]. Čeprav atomi [[ogljik]]a privlačijo elektronski par močneje kot atomi vodika, je celotna molekula navzven nevtralna (nepolarna). Kovalentna vez je nepolarna, če se s kovalentno vezjo povežeta dva ali več enakih atomov. Vsi imajo enako elektronegativnost, vsi privlačijo elektronski par z enako močjo, torej se ta zadržuje na obeh koncih molekule enako dolgo. == Polarnost molekule == Polarnost molekule ni odvisna le od polarnosti vezi, temveč tudi od [[Električni dipolni moment\|dipolnih momentov]]. Če so vse vezi v molekuli nepolarne, potem je tudi celotna molekula nepolarna (npr. molekula [[Jod\|joda]] - [[Jod\|I2]]). Če so vezi znotraj nje polarne, potem je lahko molekula nepolarna (molekula je simetrična, dipolni momenti se med seboj popolnoma izničijo; npr. borov trifluorid - BF3) ali pa polarna (molekula je največkrat nesimetrična, dipolni momenti se med seboj ne izničijo; npr. [[voda]] - [[Voda\|H2O]] ali [[Cianovodikova kislina\|cianovodik]] - [[Cianovodikova kislina\|HCN]]). == Topnost polarnih in nepolarnih snovi ==

Polarnost: Razlika med redakcijama