Goriška (grofija): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 15:
Druga linija Goriških pa se je obdržala in v naslednjih stoletjih priključila svojim posestvom tudi obsežna ozemlja na severu (vzhodna Tirolska), na jugu pa skoraj do jadranske obale.
Goriška grofija je postala del Habsburškega gospostva v letu 1500, ko je brez dediča umrl zadnji goriški grof Leonhard.[[File:AvI Provinz Innerösterreich.jpg|thumb|420px|left|Obseg Goriške grofije leta
Vladavina Habsburžanov je bila za kratek čas prekinjena v letih 1508-1509, ko so si Goriško priključili [[Beneška republika|Benečani]].
Vrstica 23:
Leta 1754 se je Gradiška ponovno združila z Goriško grofijo in je tako nastala nova Goriško-Gradiška grofija.
Med [[Napoleon Bonaparte|napoleonskimi vojnami]] je Goriško-Gradiška padla pod [[Francozi|Francosko]] upravo. Leta 1805 so bila vsa njena ozemlja na desnem bregu Soče priključena Napoleonovemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]]. Preostali del grofije je ostal del Avstrijskega cesarstva do leta 1809, ko je bil priključen [[Ilirske province|Ilirskim provincam]].
Leta 1813 je bila obnovljena avstrijska uprava in grofija je bila ponovno ustanovljena v njenih prvotnih mejah, vključno z mesti [[Tržič]] in Gradež, ki sta bili poprej del [[Beneška republika|Beneške republike]]. Leta 1861 je grofija pridobila avtonomijo kot "Poknežena grofija Goriška in Gradiška", kronska dežela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Grofija je imela svoj lastni parlament in uživala visoko stopnjo samouprave, čeprav je bila uradno podrejena cesarskemu guvernerju (Landeshauptmann), ki je izvajal vladni nadzor nad celotnim območjem Avstrijskega Primorja. Leta 1915, v drugem letu [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], je [[Italija]] vstopila v vojno proti Avstro-Ogrski, z željo da bi okupirala celotno Avstrijsko Primorje. Zahodni del Goriško-Gradiške grofije je bil opustošen z bitkami na [[Soška fronta|Soški fronti]]. Leta 1916 so Gorico prvič v njeni zgodovini okupirale italijanske čete, vendar jih je Avstro-Ogrska armada potisnila nazaj na zahod v [[Bitka pri Kobaridu|Bitki pri Kobaridu]]. Leta 1918 sta v grofiji vzniknili dve masovni gibanji , ki sta zahtevali večjo avtonomijo znotraj federalizirane Habsburške monarhije: [[Slovenci]] so zahtevali združitev z drugimi [[južni Slovani|južnoslovanskimi]] narodi v samostojno [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovansko]] državo, medtem ko so [[Furlani]] zahtevali posebno avtonomijo za zahodni del grofije, v katerem so bili večina. Do spopadov med obemi gibanji ni prišlo, saj nista tekmovali za ista ozemlja: edino odprto vprašanje je bilo mesto Gorica, ki sta si ga lastili tako slovenska kot furlanska stran. Ko je Avstro-Ogrska konec oktobra 1918 razpadla, sta obe avtonomistični gibanji postali popolnoma nepomembni: celotno grofijo je namreč takoj okupirala italijanska armada, ki je zatrla vsakršna politična gibanja, ki bi lahko kakorkoli postavila pod vprašaj italijanske zahteve po območju.
| |||