Karol Glaser: Razlika med redakcijama

{{bioslika|islike=Karel Glaser 1913.jpg}}

'''Karol Glazer''', '''Karel Glaser''', '''Karol Glazer''' [glázer] [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], prvi [[slovenski indoevropeist]] in [[prevajalec]], * [[3. februar]] [[1845]], Reka, [[Zgornje Hoče]]<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref>, † [[18. julij]] [[1913]], Zgornje Hoče.

== Življenje in delo ==

Po končani domači ljudski šoli in gimnaziji v [[Maribor|Mariboru]] je na [[Dunaj|Dunaju]] študiral [[klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slavistika|slavistiko]]. Leta [[1868]] je sprejel mesto zasebnega učitelja pri grofu [[Brandisu]], [[1869]] pa mesto suplenta na gimnaziji v [[Leoben|Leobnu]] in [[Celje|Celju]]. Bil je stalni učitelj na [[Ptuj|Ptuju]], v [[Kranj|Kranju]], na [[Vidno|Vidnem]], v [[Šlezija|Šleziji]] in [[Trst|Trstu]]. Po upokojitvi je živel v [[Gradec|Gradcu]] in na Ogrskem Brodu, kjer je bil ravnatelj na zasebni židovski gimnaziji.

Kot literarni zgodovinar se je zapisal še s pisanjem biografij znanih pesnikov, pisateljev, znanstvenikov idr. ([[Jurij Caf|Jurija Cafa]], [[Johann Schmidt|Johanna Schmidta]], [[Davorin Trstenjak|Davorina Trstenjaka]], [[Božidar Raić|Božidarja Raića]], [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]], [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]]), ki jih je objavljal v takratnem časopisju.

Njegovo najbolj znano delo je obsežna izdaja štirih knjig, ki je izšla pod naslovom [[Zgodovina slovenskega slovstva (Glaser)|''Zgodovina slovenskega slovstva'']], pod okriljem [[Slovenska matica|Slovenske matice]]. Za nastanek tega dela je dobil povod, ko je poučeval slovenski pouk v Trstu in trdil, da je pomembno postaviti šolsko znanje na znanstvene temelje. V Glaserjevi [[Zgodovina slovenskega slovstva (Glaser)|''Zgodovini slovenskega slovstva'']] je bilo prvič zbrano vse slovensko književnozgodovinsko gradivo, ki se je do tedaj posamično objavljalo v raznih zbornikih in časopis, ti pa so bili dosegljivi le v določenih javnih knjižnicah. Obenem je Glaser dopolnjeval to gradivo in informacije z raziskovanjem različnih virov. Delo sicer ni bilo sprejeto s pozitivno kritiko, danes pa je literarnim zgodovinarjem v veliko pomoč.

== Izbrana bibliografija ==

{{wikivir-avtor}}

* ''Zgodovina Slovenskega slovstva''. Slovenska Matica, Ljubljana. 1894–1898. {{COBISS|ID=27802369}}

== Viri ==

{{opombe}}

== Glej tudi==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]

== Zunanje povezave ==

* {{SBL|id=0574}}