Pomišljaj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/pp
Vrstica 6:
 
=== Skladenjska raba ===
Skladenjsko se z enodelnim pomišljajem:<ref name=SP />{{rp|44–45}}<ref name=Skaza>{{sktxt|Skaza|2006|pp=38–40}}.</ref>{{rp|38–40}}
* nadomešča [[vejica|vejice]], če želimo kaj izrazito poudariti: ''Ločila: pika – vejica – podpičje – vprašaj ...'';
* zaznamuje zvezo [[osebek|osebka]] in [[povedek|povedka]] ob izpuščeni [[glagol]]ski obliki, zlasti v naslovih: ''Mladost – norost'';
Vrstica 19:
 
=== Neskladenjska raba ===
Enodelni pomišljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih:<ref name=SP />{{rp|44–45}}<ref>{{sktxt|Šmalc|Müller|2011|pp=290}}.</ref>{{rp|290}}
* stično namesto [[predlog]]ov ''od ... do'' (t. i. predložni pomišljaj): 10–20 °C;
* stično v nesklonljivih besednih zvezah: ''sistem voda–etanol'';
* nestično kot matematični znak za <nowiki>'minus' oziroma 'manj'</nowiki>: ''a – b = c'', ''7 – 3''; pri navajanju relativnih številk, npr. temperature, se uporablja stično: ''–7&nbsp;°C'';
* nestično označimo <nowiki>'proti'</nowiki>: ''Olimpija – Maribor'';<ref name=Skaza />{{rp|38–40}}
* nestično namesto odstavčne številke ali črke (t. i. odstavčni ali alinejski pomišljaj):
Lastna imena se delijo na:
Vrstica 33:
 
== Dvodelni pomišljaj ==
Dvodelni pomišljaj loči [[vrinjeni stavek]] od preostalega dela povedi: ''S prijateljem – zakaj ne bi imel prijatelja tudi jaz – sva šla počasi po drevoru.'' V takih primerih pišemo pomišljaj navadno le, če ima poved več stavkov, med seboj že tako ločenih z vejico. Če je poved enostavna, ločimo vrinjeni stavek navadno kar z vejicama: ''Jurko, ne bodi len, je pobral kost.''<ref name=SP />{{rp|44–45}}
 
== Sklici ==