Monopol: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
ILipovšek (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Monopol''' je starogrški pojem in izraz,. ki prihaja iz stare grščine, sestavljataSestavljata ga dve besedi- '''''μονος '''''-monos- (eno-edino)+ '''''πωλεïν'''''-polein- (prodajam).
 
== Definicija ==
V [[Ekonomija|ekonomiji]] monopol predstavlja situacijorazmere na [[Trg|trgu]], ko edini ponudnik prodaja [[blago]] ali [[storitev]], ki nima nadomestila (naravni monopol), ali ko ponudnika ščitijo pravne omejitve (legalni monopol).
 
'''Naravni monopoli''' nastanejo, ko je ponudnik edini [[proizvodnja|proizvodnik]] določenega blaga ali lastnik edinega kraja, [[patent]]a ali [[formula|formule]], iz katerih proizvodnja izhaja. Tudi v primeru, ko proizvodni stroški upadajo sorazmerno z razvojem postopka, je govora o naravnem monopolu, ker že sama cena blaga (vedno nižja) narekuje prodajo (vedno večjo). Posebna vrsta naravnega monopola je [[država|državni]] monopol, ko država prevzame vso proizvodnjo določenega blaga. V vseh treh slučajihprimerih določa končno ceno blaga ali usluge direktno monopolist, torej edini proizvodnikproizvvajalec, lastnik vira, država.
 
'''Legalni monopol''' nastane, ko država z [[zakon]]om zaščiti določenoneko proizvodnjo, kar se predvsem doseže z oviranjem proste konkurence (na primer z [[davek|davki]] na [[uvoz]] ali z oprostitvijo davkov posameznim kategorijam), kar občutno zniža ceno proizvodnje. Končna cena blaga ali usluge je razmerje med ponudbo in povpraševanjem, kjer je ponudba še vedno dovoljena vsem, a povpraševanje se seveda omeji na cenejše blago, kar s časom odpravi konkurenco.
 
Klasična definicija monopola določa torej samo dva pogoja, edinega ponudnika in nobene alternative. Če je pojem edinega ponudnika na splošno jasen, nastanejo pomisleki pri pojmu alternativnosti. ''Nadomestilo'' ali ''alternativa'' pomeni blago, s katerim je moč zadostiti splošnemu tržnemu povpraševanju, ne specifičnemu. Na primer tržnemu povpraševanju po [[Coca-Cola|Coca Coli]] se lahko zadosti tudi s ponudbo [[Kokta|Kokte]]; če ni [[Mercedes-Benz|mercedesov]], se kupec lahko obrne na [[Audi]]ja. V tem primeru sta Coca Cola in Mercedes specifično povpraševanje določene [[blagovna znamka|znamke]] splošnega blaga (pijače oziroma avtomobila), torej nista monopolista, ker obstaja alternativa. Toda [[avtocesta|avtoceste]] in [[železnica|železnice]] so monopol, saj ni izbire med raznimi avtocestami ali med raznimi vrstami železnic. Veliki tehnični sistemi večkrat postanejo edini kupci določenega blaga ali izdelkov, takrat se na trgu pojavi nova situacija- '''edini kupec''' ali [[monopson]].