Tibor Sekelj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AndyKamy (pogovor | prispevki)
AndyKamy (pogovor | prispevki)
Vrstica 99:
 
=== Politični aktivist ===
Med drugimi talenti je imel SegeljSekelj dar, da se je hitro sprijateljil in lahko vzdrževal stike s politiki. Med svojimi potovanji je bil sprejet od več ko dvajset državnih poglavarjev, kinin često jim je predlagal kaj koristnega, ko je proučeval in opazil podrobnosti v njihovih državah. V svojem življenju se je srečal z mnogimi državnimi voditelji in predsedniki vlad. Od Perona (argentinskega predsednika) je dobil odličje Zlatega kondorja v letu 1946 in ponudbo, da bi mu podelili argentinsko držvljanstvo za zaslkugezasluge glede Akonkagve. Srečal se je z Nehrujem (indijskim predsednikom) in z Indiro Gandhi (poznejšo indijsko predsednico), z Radhakrishnanom pa se je sprijateljil. Bolivijski predsednik Herzog ga je poslal raziskovati neznana področja v Boliviji leta 1948, leto kasneje pa mu je predlagal, da bi na bolivijskem teritoriju ustanivilustanovil gubernijo za evropske pribežnikeprebežnike po drugi svetovni vojni in mu dal na voljo 100.000 ha ozemlja. Sekelj je zahteval štiri milijone ha, za kar bi moral pol leta čakati na sklep bolivijskega parlamenta, a mu ni bilo do čakanja in je tako ponudbo zavrnil. Srečal se je z nepalskim kraljem Mahendro, ki se mu je zahvalil, da je tam ustanovil prvo ljudsko univerzo in je tam poučeval esperanto.
 
Vrh njegove politične aktivnosti je bil v letu 1985, ko je v imenu UEA prevzel priprave na ddrugodrugo resolucijo o esperantu pri UNESKO. Srečal se je z več deset državnih predsednikov, ministrov in diplomatov na raznih ravneh med svojimi štirimi udeležbami na konferencah UNESKO, največ v letih 1984 in 1985. Najprej mu je uspelo prepričati jugoslovansko vlado, da je to resolucijo predlagala na generalni skupščini organizacije [[UNESCO]] v Sofiji in da je sodelovala z esperantisti za prepričevanje vlad Kitajske, Bolgarije, Madžarske, Poljske, San Marina in Kostarike, da so resolucijo podprle. V nekaj mesecih je tako obiskal ambasade teh sedmih držav; uspelo mu jih je prepričati, da so svojim vladam predlagale podporo resolucije, in nazadnje je v Sofiji sam lobiral med delegacijami več deset držav, da bi glasovale v korist resolucije, ki je bila nazadnje dejansko sprejeta.
Njegovemu tovrstnemu delovanju bi lahko dodali tudi njegovo nekajmesečno bivanje z indijskim filozofom in političnim aktivistom [[Vinoba Bhave]] in številne odnose s plemenskimi poglavarji in župani v mestih in na deželi.