Atrebati: Razlika med redakcijama

dodanih 2.380 zlogov ,  pred 7 leti
Galski Atrebati
 
(Galski Atrebati)
==Ime==
Njihovo ime je sorodno s [[Irska gelščina|staroirsko]] besedo ''aittrebaid'', ki pomeni prebivalca.<ref name=MacBain>A. MacBain (1982:§1), ''An Etymological Dictionary of the Gaelic Language'', Gairm Publications.</ref><ref>''Dictionary of the Irish Language'', eDil - črka A, kolona 280.</ref> Naziv Atrebates izhaja iz [[Keltski jeziki|prakeltskega]] ''*ad-treb-a-t-es'' - prebivalci. Keltski koren besede je ''treb-'' - zgradba, ki je primerljiv s staroirskim ''treg'' – zgradba, farma, [[valižanščina|valižanskim]] ''tref'' – mesto, srednje [[bretonščina|bretonskim]] ''treff'' – mesto in [[provansalščina|provansalskim]] ''trevar'' – živeti v hiši ali vasi.<ref>X. Delamarre, ''Dictionnaire de la langue gauloise'', 2003, str. 300.</ref> Edith Wightman domneva, da je njihovo ime pomenilo "ljudstvo iz notranjosti (celine)" za razliko [[Morini|Morinov]] – "ljudstvo z morja".<ref>E.M. Wightman (1985), ''Gallia Belgica'', University of California Press, str. 29. </ref>
 
==Galski Atrebati==
Galski Atrebati so živeli v sedanjem [[Artois]]u v severni [[Francija|Franciji]] ali v njegovi okolici. Njihova prestolnica Nemetocenna, kasneje preimenovana v Nemetacum ali Nemetacon, je sedanji [[Arras]] v [[departma]]ju [[Pas-de-Calais]].<ref>A. Dauzat, C. Rostaing, ''Dictionnaire étymologique des noms de lieux en France'', Larousse, 1968. str. 29.</ref><ref>W. Kruta, ''Les Celtes: Histoire et dictionnaire'', Collection Bouquins - Robert Laffont, Pariz, 2000, str. 438-439.</ref> Sedanji krajevni imeni Arras in Artois sta rezultat različnih fometičnih evolucij imena Atrebatov.
 
Leta 57 pr. n. št. so bili del belgijske alianse, ki je nastala kot odgovor na [[Julij Cezar|Cezarjevo]] osvajanje [[Galija|Galije]]. V zavezniško vojsko so prispevali 15.000 mož.<ref>Julij Cezar, ''[[Commentarii de Bello Gallico]]'', 2.4.</ref> Cezar je nanjo gledal kot na grožnjo Rimskemu cesarstvu in jih je napadel. Vojna se je zaradi boljšega položaja Belgov končala brez zmage. Ker Belgi v prihodnosti niso pričakovali nobene večje bitke, so zvezo razpustili in se dogovorili, da se bodo ponovno zbrali, če bo Cezar napadel katerokoli pleme. Cezar je kasneje napadel več plemen in jih podjarmil.
 
Atrebati so se zatem združili z [[Nervijci]] in [[Viromanduji]] in napadli Cezarja in bili v bitki pri Sabisu poraženi. Cezar je po zmagi za njihovega kralja imenoval [[Komi]]ja, ki se je pridružil Cezarju v invazijah na [[Rimska Britanija|Britanijo]] leta 55 in 54 pr. n. št. in se z britskim poglavarjem [[Kasivelaun]]om pogajal o vdaji. V zameno za svojo zvestobo je dobil oblast tudi nad [[Morini]]. Komij se je kasneje obrnil proti Rimljanom in se pridružil [[Vercingetoriks]]ovemu uporu leta 52 pr. n. št.. Po njegovem porazu med obleganjem Alezije se je Komij še naprej spopadal z Rimljani, sklenil mir z [[Mark Antonij|Markom Antonijem]] in nazadnje s skupino pristašel pobegnil v Britanijo. Vse kaže, da je v Galiji obdržal nekaj svojega vpliva, saj so se tam našli njegovi kasnejši kovanci, na katerih sta poleg njegovega imena tudi imeni Germana in Karzicija, ki bi lahko bila njegova sinova ali regenta.
 
[[Ptolemaj]] v svoji ''Zgodovini'', ki je bila napisana v 2. stoletju, omenja, da so Atrebati živeli obali [[Belgijska Galija|Belgijske Galije]] blizu reke Sequane ([[Sena|Sene]]) in da se njihovo mesto imenuje Metacum.
 
==Sklici==
32.017

urejanj