Gradež (Italija): razlika med redakcijama

dodanih 76 zlogov ,  pred 8 leti
slike
m (→‎Zgodovina: znamenitosti)
(slike)
| longd = 13 |longm = 23 |longs = 41 |longEW = E
| coordinates_type = region:IT_type:city(8691)
| coordinates_display = inline, title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija - Julijska krajina]]
}}
'''Gradež''', ([[italijansko]]: ''Grado'', [[furlanščina|furlansko]]: ''Grau'') je [[mesto]], [[pristanišče]] in sedež istoimenske občine v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]].
 
== Lega ==
Kraj leži v [[Tržaški zaliv|tržaškem zalivu]] sredi Gradeške lagune. Že v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil Gradež [[Evropa|evropsko]] znano [[letovišče]] in [[Zdravilišče|klimatsko zdravilišče]]. Ob [[turizem|turističnih]] dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi [[ribolov]]. V začetku [[21. stoletje|21. stoletja]] se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v [[hotel]]ih in [[kamp|avtokampih]]. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter [[marina|marini]] S. Marco in La Couve.
 
== Zgodovina ==
[[File:Basilika Eufemia Grado.jpg|thumb|left|150px|]]
Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] povezoval nasip s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v [[Benetke]], kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref>
[[Slika:Barbana-island-2009.jpg|right|200px|Otok Barbano]]
 
==Zgodovinske znamenitosti==
* [[Bazilika]] sv. Eufemije, z osmerokotno krstilnico iz poznega 5. stoletja n.š. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48).
[[Slika:Barbana-island-2009.jpg|rightthumb|left|200px|Otok Barbano]]
* Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]] leži otoček Barbana s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za [[Slovenci|Slovence]] s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]] in [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]].<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.</ref>
 
{{commons|Category:Grado|Gradež}}
 
 
== Viri ==
7.043

urejanj