Galvanski člen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
Sestavljen je iz dveh polčlenov. Enostaven polčlen je sestavljen iz kosa [[kovina|kovine]], potopljene v [[raztopina|raztopino]] [[sol (kemija)|soli]] te kovine. Raztopina soli vsebuje kovinski [[kation]] in drug [[anion]] za uravnavanje [[električni naboj|naboja]]. Kovina v polčlenu je v dveh [[oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanjih]], med katerima poteka [[redoks reakcija]]. Kovina enega polčlena lahko reducira kation drugega in nasprotno, kation drugega lahko oksidira kovino prvega. Raztopini morata biti ločeni s solnim mostičkom ali porozno membrano da se ne zmešata. Ker mora biti po [[zakon o ohranitvi naboja|zakonu o ohranitvi naboja]] tok [[elektron]]ov v obe smeri enak, nastane na stiku [[prevodnik]]a z obema kovinama [[električni tok]]. Ta pojav izkoriščamo v [[baterija (elektrika)|baterijah]], ki lahko vsebujejo enega ali več galvanskih členov in predstavljajo priročno kemično shrambo elektrike za poganjanje električnih naprav.
Galvanski člen je v bistvu oznaka za kombinacijo dveh različnih kovin, ki sta v stiku z elektrolitom. Med kovinama se pojavi napetost, ki je posledica kontaktne napetosti med kovino in tekočino. Kontaktno napetost pripišemo elektrolitskemu potencialu. Vsaka kovina se v tekočini bolj ali manj topi, pri čemer prehajajo pozitivni ioni v tekočino, kovina pa se glede na elektrolit negativno nabije. Na meji med tekočino in kovino nastane sloj z električnim poljem, ki sili ione nazaj proti kovini. Električno polje je tem večje, čim večja je koncentracija ionov v tekočini. Poleg tega se ioni v raztopini premikajo proti kovini in jo znova dosežejo tudi z difuzijo. Ko je število ionov na časovno enoto, ki dosežejo kovino s povratno difuzijo in z delovanjem električnega polja v mejni plasti, enako številu ionov, ki prehajajo iz kovine v raztopino, je vzpostavljeno ravnovesje. V ravnovesju se pojavi med kovino in tekočino elektrolitski potencial, ki je odvisen od vrste kovine in tekočine.
V nasprotni smeri deluje [[elektrolitski člen]], kjer električni tok poganja kemijsko reakcijo.
| |||