Breg pri Litiji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m parametri infopolja |
http://www.jablaniskadolina.si/o-jablaniski-dolini/jablaniska-pripoved/64|title=Jablaniška pripoved |
||
Vrstica 21:
[[Kategorija:Naselja Občine Litija]]
Gručasto naselje Breg leži v litijski kotlini na desnem bregu Save na nadmorski višini 245 m. Leta 2010 je v „zgornji in spodnji“ vasi živelo nekaj preko 400 prebivalcev. Naselje se stika z drugim naseljem Tenetiše s katerim ju združuje skupen gasilski dom. Obrobno hribovje na vzhodu predstavlja Adamček, nad Zagorico (v smeri Šmartnega) pa Cvingar. Naselje omenja že Valvasor z besedami : „Breg je tik ob Savi blizu Litije in povečini stanujejo tam ribiči“. Do zgraditve železnice leta 1849 je bila na Bregu ladjarska postaja.
Pomembna dejavnost vaščanov je živinoreja, zaposleni pa delajo v bližnjem Šmartnem, Litiji, Ljubljani in ostalih okoliških krajih. Naselje premore kar nekaj podjetnih vaščanov saj se jih preko 20 ukvarja z podjetništvom. Od leta 1990 dalje se je v kraju zgradilo veliko novih stanovanjskih hiš. Naselji Breg in Tenetiše se držita skupaj, zato si delita že omenjeni gasilski dom, ki stoji tam, „kjer se konča Breg in se začno Tenetiše“. Dom je bil zgrajen leta 1956 gradili pa so ga vaščani obeh vasi, ki tudi danes sodelujejo v prostovoljnem gaseilskem društvu.
Obe vasi sta bili pred ustanovitvijo občine Šmartno pri Litiji del krajevne skupnosti Jablanška dolina, danes pa so Breg,Tenetiše in Zagorica samostojna krajevna skupnost v občini Litija.
Pod vasjo Breg so kar trije toplarji/dvojni kozolci, ki so bili najverjetneje zgrajeni sredi 19. stoletja, a še danes pričajo o izjemnih tesarskih spretnostih prednikov. Njihova posebnost je bolj natančna obdelava, zgornji del kozolca je namreč zaprt z nekakšno leseno mrežo in portalom, tramove pa podpirajo lepo oblikovane konzole.
Kot tudi drugod po Sloveniji so se v času 1 sv. vojne prebivalci selili s trebuhom za kruhom ter s paketi pomagali tisti, ki so ostali.
Med obema vojnama so se zaradi furmanstva in splavarstva razvile številne obrti in gostilne. Prebivalci so se ukvarjali s kolarstvom in čevljarstvom pri Selan, zidarstvom na Klemeniji in pri Pregelj, opekarstvom pri Šrangarju, mizarstvom pri Kralj, kovaštvom pri Kovač in pri Pavlet, mlinarstvom in žagarstvom pri Pleskovc, krojaštvom pri Bernik, žganjekuho pri Špan, gostilnstvom pri Potokar.Furmanstvo se je še dolgo obdržalo praktično vsaka kmetija je premogla konja, ki je s prevažanjem peska, premoga iz železniške postaje na domove, lesa prinašal dodatni zaslužek kmetiji. Proti Litiji se je do železnice vila dolga kolona furmanskih konjev s tovorom.
Gasilke veselice in delovne akcije so povezovale ljudi. Dobivali so se, ko so pripravljali veselico ali ob „udarniških“delavskih akcijah. Sicer so se ljudje držali bolj vsak k sebi in se menda prepirali, predvsem zaradi meja in zemlje. Zaradi želje po povečevanju posesti na račun soseda se jih je v šali prijelo ime „Brške lakote“.
| |||