Metafora: razlika med redakcijama

dodanih 14 zlogov ,  pred 7 leti
m
m/slog
m (Bot: Migracija 60 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q18534)
m (m/slog)
'''Metafora''' (starogrško {{jezik-grc|μεταφορά}}: metaforā – ''prenos'') je raba ene [[Besedabeseda|besede]] (besedne zveze) namesto druge na podlagi kake njune skupne pomenske lastnostiznačilnosti. Zaradi neke podobnosti prenesemo [[pomen]] z enega [[Predmet|predmetapredmet]]a na drugega. Spada med [[pesniški jezik#Tropi|trope]].
 
Zgledi:
== Med metafore uvrščamo tudi: ==
 
'''[[Ukrasniukrasni pridevek|Ukrasne pridevke]]''' ali '''epíteton ornans'''. Ukrasni pridevek je lastnost osebe ali tudi predmeta, ki na kratko in na slikovit način pokaže njuno bistveno lastnost.
 
Zgledi:
* ''rdeča kri''
 
'''[[Poosebljenjepoosebljenje|Poosebitve]]''' ali '''personifikacije'''. Poosebitev je način izražanja, ki obravnava [[žival]]i, [[predmet]]e in [[pojem|pojme]] kot [[oseba|osebe]]. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje [[človek|človeške]] lastnosti.
 
Zgledi:
* ''Okna gledajo na ulice.''
 
'''[[Ukrasniukrasni pridevek|Stalna rekla]]''' ali '''[[fraza|fraze]]'''. Stalna rekla so besede ali skupine besed, ki so prišla v vsakdanjo rabo, a so njihovi prvotni pomeni večkrat zelo različeni od današnjega.
 
Zgledi:
* ''Besedo je snedla'' (ni izpolnila obljube)
 
Metafora se je iz prvotnega območja [[Retorikaretorika|retorike]] in [[Poetikapoetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[Vedaveda|vede]], postala je [[predmet]] [[Lingvistikalingvistika|lingvistike]], [[Literarnaliterarna veda|literarne vede]], [[Psihologijapsihologija|psihologije]], [[Psihoanalizapsihoanaliza|psihoanalize]], [[Filozofijafilozofija jezika|filozofije jezika]], [[Semiotikasemiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[Računalništvoračunalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[Jezikjezik|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot “miselne [[Figura|figure]]”, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene.
Obstaja več različnih razlag metafore: tradicionalna teorija metafore (substitucijska in primerjalna teorija metafore), interakcijska teorija in kognitivna teorija (sodobna teorija metafore).