Register nepremične kulturne dediščine: Razlika med redakcijama

Sistem računalniško podprtega registra nepremične kulturne dediščine se je v Sloveniji začel razvijati leta 1991 pod imenom zbirni register dediščine. Leta 1995 je bil sprejet Pravilnik o vodenju zbirnega registra kulturne in naravne dediščine ([[Uradni list RS]], št. 26/95), ki je prva pravna podlaga registra v sedanji obliki. Junija 1996 je bila vzpostavljena eksperimentalna različica registra, ki je kasneje zaživela v polni obliki. Od takrat se v register na podlagi predlogov pristojnih območnih enot [[Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije]] vpisujejo posamezne enote kulturne dediščine. O vpisu enote v register, njenem izbrisu ali spremembi odloči [[minister za kulturo]].

Z vpisom v register dobi vsaka enota evidenčno številko dediščine (EŠD), ki se uporablja v [[upravni postopek|upravnih]] in strokovnih postopkih varstva kulturne dediščine. V register nepremične kulturne dediščine vpisujemo vso nepremično kulturno dediščino ne glede na vrsto, tip, obseg, lastništvo ali varstveni status enote. Register se sproti dopolnjuje, po ocenah pa bo v končni obliki vseboval več kot 3035.000 enot nepremične kulturne dediščine.

| delovne naprave, industrijsko/gospodarski objekti, kulturni in vadbeneivadbeni objekti, objekti transportne infrastrukture, objekti urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekti, zidovi in jarki