Živali: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zgradba: tn |
dp |
||
Vrstica 26:
[[Razmnoževanje|Razmnožujejo]] se večinoma [[spolno razmnoževanje|spolno]], odrasle živali so [[ploidija|diploidne]] ali [[poliploidija|poliploidne]]. Nekatere pa se lahko razmnožujejo tudi [[nespolno razmnoževanje|nespolno]] s [[partenogeneza|partenogenezo]].
[[Slika:Animal cell structure en.svg|thumb|
===Zgradba===
Vrstica 32:
Vse živali imajo evkariontske celice, ki so obdane z značilnim [[zunajcelični matriks|zunajceličnim matriksom]], ki ga sestavljajo [[kolagen]] in [[elastin]] ter [[glikoprotein]]i.<ref>{{cite book |last1=Alberts |first1=Bruce |last2=Johnson |first2=Alexander |last3=Lewis |first3=Julian |last4=Raff |first4=Martin |last5=Roberts |first5=Keith |last6=Walter |first6=Peter |title=Molecular Biology of the Cell |edition=4th |year=2002 |publisher=Garland Science |location=New York |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK26810/}}</ref> Ta se lahko kalcificira v strukture kot so to [[Zunanji skelet|hišice mehkušcev]], [[kost]]i in iglice.<ref>{{cite book|last=Sangwal|first=Keshra|title=Additives and crystallization processes: from fundamentals to applications|year=2007|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-06153-4|page=212}}</ref> Pri razvoju tvori relativno prožen okvir<ref>{{cite book|last=Becker|first=Wayne M.|title=The world of the cell|year=1991|publisher=Benjamin/Cummings|isbn=978-0-8053-0870-9}}</ref> kjer se lahko celice gibajo in reorganizirajo, ter tvorijo zapletene strukture. Nasprotno se lahko v drugih mnogoceličnih organizmih, kot so rastline in glive, celice držijo na mestu s pomočjo celičnih sten in na ta način lahko pospešeno rastejo.<ref name=scienceperspectives10/> Prav tako, kar je edinstveno pri živalskih celicah, so sledeči medcelični stiki: [[tesni stik]]i, [[presledkovni stik]]i in [[dezmosom]]i.<ref>{{cite book|last=Magloire|first=Kim|title=Cracking the AP Biology Exam, 2004–2005 Edition|year=2004|publisher=The Princeton Review|isbn=978-0-375-76393-9|page=45}}</ref>
===Razmnoževanje in razvoj===
Skoraj vse živali se [[spolno razmnoževanje|razmnožujejo spolno]].<ref>{{cite book|last=Knobil|first=Ernst|title=Encyclopedia of reproduction, Volume 1|year=1998|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-227020-8|page=315}}</ref>
Pri spolnem razmnoževanju nastopata dve vrsti spolnih celic ([[gameta|gamet]]): moške ([[spermij]]i) in ženske (jajčeca). Živali so navadno enospolne, nekatere nižje skupine imajo tako [[testis]]e kot [[jajčnik]]e, imenujemo jih obojespolniki ali hermafroditi.
Nekatere živali se lahko [[nespolno razmnoževanje|razmnožujejo nespolno]].<ref>{{cite book |last1=Adiyodi |first1=K. G.|last2=Hughes |first2=Roger N. |last3=Adiyodi |first3=Rita G. |title=Reproductive Biology of Invertebrates, Progress in Asexual Reproduction, Volume 11 |year=2002 |publisher=Wiley |page=116}}</ref> To se lahko zgodi pri [[partogeneza|partogenezi]], kjer se iz neoplojenega jajčeca razvijejo mladi osebki, pri brstenju ([[spužve]]) ali pri fragmentaciji kjer se telo razdeli na fragmente in se vsak del lahko razvije v nov organizem.<ref>{{cite book |last=Kaplan |title=GRE exam subject test |year=2008 |publisher=Kaplan Publishing |isbn=978-1-4195-5218-2 |page=233}}</ref>
== Evolucija ==
| |||