Miami: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ups |
+ |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Naselje
|name = Miami
Vrstica 66 ⟶ 64:
== Zgodovina==
[[File:MiamiAvenue1896.jpg|thumb|left|
[[File:OldU.S.PostOfficeandCourthouse.jpg|thumb|left|
Na območju, na katerem danes stoji mesto Miami, so tisočletja prebivali ameriški staroselci. Okoli tisočletje pred prihodom Evropejcev so sem prišli pripadniki plemena Tequesta.
Leta 1566 je španski raziskovalec [[Pedro Menéndez de Avilés]] to območje razglasil za last [[Španija|španske krone]]. Leto kasneje so konkvistadorji končali z gradnjo misijona. Zatem sta si Španija in Velika Britanija dolga leta izmenjevali oblast nad Florido vse do leta 1821, ko so ga Španci prepustili [[Združene države Amerike|Američanom]]. Z namenom utrditve svoje oblasti na območju in izgonom plemenske skupnosti [[Seminoli|Seminolov]] so slednji leta 1836 zgradili trdnjavo Fort Dallas. Tako so tudi v okolici Miamija potekali spopadi proti Seminolom.
Miami je znan kot »edino ameriško velemesto, ki ga je spočela ženska«, natančneje [[Julia Tuttle]]. <ref>Henry, Brian. (1995) "Miami Centennial Trivia," ''South Florida History,'' Vol. 23 No. 3 Summer, 1995. p. 33</ref> Tuttlova je bila premožna pridelovalka agrumov po rodu iz [[Cleveland]]a. V zgodnjem obdobju svojega razvoja je bilo območje Miamija znano kot »Biscayne Bay Country« (''Dežela okoli zaliva Biscayne''). Koncem 19. stoletja so ga opisovali kot »obetajočo divjino« <ref>"The Day in St. Augustine — The Hack Line to Biscayne Bay", ''[[The Florida Times-Union]]'', 10.1.1893. Pridobljeno 27.8.2005.</ref> in »eno najprimernejših mest za gradnjo v vsej Floridi«. <ref>"A Trip to Biscayne Bay", ''The Tropical Sun,'' 9.3.1893. Pridobljeno 22.1.2006.</ref> Rekordno mrzla zima med letoma 1894-1895 je pospešila razvoj mesta, saj so se širom cele Floride ohranili le pridelki kmetov iz teh krajev. Tuttlova je tudi zaradi tega prepričala [[Henry Flagler|Henryja Flaglerja]], železniškega mogotca, da je svojo železnico Florida East Coast Railway podaljšal vse do Miamija, zaradi česar si je tudi prislužila naziv »mati Miamija«. <ref>Muir, Helen. (1953) ''Miami, USA'' Henry Holt and Company. p. 55<br>{{citation|last = Weiner|first = Jacqueline|title = Statue of Miami's First Lady, Julia Tuttle, may be birthday present|journal=Miami Today|date =29.3-4.4.2010|url = http://www.miamitodaynews.com/news/100401/story2.shtml}}</ref> Miami je uradno postal mestna skupnost 28. julija 1896, ko je imel nekaj več kot 300 prebivalcev. <ref>{{cite web|url=http://www.hmsf.org/history/south-florida-brief-history.htm|title=South Florida: A Brief History|author=Williams, Linda K. & George, Paul S.|publisher=Historical Museum of South Florida|accessdate=24.8.2009}}</ref> Poimenovan je bil po bližnji reki Miami, ki je svoje ime dobila po staroselskem plemenu Mayaimi, ki je prebivalo okoli jezera Okeechobee. {{citation needed|date=April 2012}}
Med 20. stoletjem je mesto bilo priljubljena destinacija za prebivalce severa države, kar je med 20. leti 20. stoletja za mesto pomenilo večanje prebivalstva in izboljšanje infrastrukture. Upad nepremičninskega trga, Miamijski orkan leta 1926 in Velika gospodarska kriza 30. let so razvoj mesta upočasnili. Ob začetku [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je Miami zaradi svoje strateške lege postal vojaško oporišče mornarice ZDA, specializirano za boj proti nemškim podmornicam. Mesto je ponovno postalo zanimivo za priseljence, leta 1940 je štelo natanko 172, 172 prebivalcev.
Po [[kubanska revolucija|prihodu Fidela Castra na oblast v Kubi]] leta 1959 je veliko premožnih Kubancev zapustilo državo. Mnogi izmed njih so se ustalili v Miamiju in postali pomemben del mestne skupnosti. V mesto so prihajali novi obrtniki, rasle so kulturne znamenitosti. Med 80. in 90. leti 20. stoletja je Južna Florida postala socialno žarišče zaradi vojne proti drogam, priseljevanja iz Haitija in Latinske Amerike in uničenja, ki ga je za sabo pustil [[orkan Andrew]]. Pogosto je prihajalo tudi do rasnih in kulturnih spopadov, a se je navkljub temu v 2. polovici 2. stoletja Miami razvil v veliko mednarodno gospodarsko in kulturno središče. <ref name="autogenerated1"/>
V le 110 letih se je prebivalstvo Miamija in njegovega metropolitanskega območja povečalo iz dobrih tisoč na skoraj pet milijonov in pol prebivalcev. Miami je prav zaradi omenjenega hitrega razvoja znan kot »Čarobno mesto«. <ref>
{{cite web|url=http://www.miamidade.gov/infocenter/about_miami-dade_history.asp|title=Miami-Dade County – Information Center
|publisher=[[Miami-Dade County, Florida|Miami-Dade County]]|accessdate=18.4.2008|archiveurl = http://web.archive.org/web/20080225012927/http://www.miamidade.gov/infocenter/about_miami-dade_history.asp <!-- Bot retrieved archive -->|archivedate = 25.2.2008}}</ref>
== Demografija==
| |||