Gioachino Rossini: Razlika med redakcijama

dodanih 2.085 zlogov ,  pred 7 leti
dopolnjeno
m (vrnitev sprememb uporabnika 188.230.224.107 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Addbot)
(dopolnjeno)
[[Slika:Rossini 7.jpg|thumb|200px|Gioacchino Rossini]]
'''Gioacchino Antonio Rossini''', [[Italijani|italijanski]] [[Opera|operni]] [[skladatelj]], * [[29. februar]] [[1792]], [[Pesaro]], [[Italija]], † [[13. november]] [[1868]], [[Passy]] pri [[Pariz]]u, [[Francija]].
 
== Življenje in delo ==
Rossini se je rodil v glasbi naklonjeni družini, njegov oče je bil mestni [[hornist]] in tobentač, sicer a javni izklicevalec mestne hiše. Mati je bila [[pevec|pevka]] pri popotni skupini. Že kot otrok je z zaslužkom, ki ga je prejel s petjem v cerkvenem [[pevski zbor|zboru]], prispeval v družinski proračun. Najprej je študiral v Lugu in nato v [[Bologna|Bologni]] pri opatu Mattei. Leta 1806 se je vpisal na ''Liceo musicale'' v Bologni. Star deset let se je učil tudi čembalo.Sicer pa je v Bologni hodil na tečaj kontrapunkta, violončela in klavirja. Leta 1806 so ga sprejeli tudi na ''Accademio filharmonico''.
 
Rossini se je rodil v glasbi naklonjeni družini, njegov oče je bil mestni [[hornist]] in [[mesar]]ski oglednik, mati pa je bila [[pevec|pevka]] pri popotni skupini. Že kot otrok je z zaslužkom, ki ga je prejel s petjem v cerkvenem [[pevski zbor|zboru]], prispeval v družinski proračun, kasneje pa je študiral [[glasbena kompozicija|kompozicijo]] v [[Bologna|Bologni]]. Z osemnajstimi leti je v [[Benetke|Benetkah]] izvedel svojo prvo [[opera buffa|opero buffo]] - ''La Cambiale di matrimonio'', ki je občinstvu takoj ugajala. V naslednjih petih letih je napisal šestnajst oper. Pri dvajsetih je z [[opera|opero]] ''Pietra del paragone'' osvojil [[Milano|milansko]] [[La Scala|Scalo]], pri enaindvajsetih letih pa je z opero ''Tancredi'' v [[Teatro La Fenice|Teatru Fenice]] izzval prvi rossinijevski ''[[delirij]]''. MedtemNjegovo slavno operno delo “[[Seviljski brivec]]” je prišlo na odrske deske gledališča Argentino v [[Rim]]u. Znane anekdote, da je operno [[partitura|partituro]] napisal tudi v kratkem času trinajstih dni so povsem verjetne če vemo, da je redno stresal iz rokava tri do štiri opere letno. Do konca leta 1822 je deloval kot hišni skladatelj impresarija in lastnika igralnice [[Domenico Barbaia|Barbaie]] v [[Neapelj|Neaplju]], smel pa je delati tudi za druge impresarie. Tam je spoznal pevko [[Isabella Colbran|Isabelo Colbran]], za katero je napisal nekaj opernih vlog. Z njo se je kasnejeleta 1822 tudi poročil in odpotoval na gostovanje v London.
 
Deloval je še v Parizu, kjer je vodil Théatre Italien in od [[Bourboni|bourbonskega]] [[kralj]]a Charlesa X. prejel [[sinekura|sinekuro]] inšpektorja petja. V letih, ko je živel v Parizu je napisal serijo oper imenovanih ''dramma serio'', v katerih je iskal dramske resnice. S temi deli se je končal svet ''belcanta''. Vrhunec njegovega ustvarjanja je bila [[velika opera]] v [[francoščina|francoskem]] jeziku, “[[Vilijem Tell]]” (uprizorjena 1829). To je njegova zadnja opera. Star sedemintrideset let pa se je odločil, da se povsem odpove pisanju oper. Po uspehu Viljema Tella je odpotoval v Bologno, kjer je režiral svoje opere v ''Teatro comunale''. Zaradi gmotnih interesov v času francoske revolucije, se je vrnil v Pariz. Ludvik-Filip mu je ukinil rento in Rossini se je tožil celih pet let. Med tem ga je podpiral seviljski bankir Alexandre Aguado, ki ga je leta 1832 povabil v Madrid. Tam so ga sprejeli na dvoru, bogat prelat don Manuel Varela pa je naročil ''Stabat mater''.
 
V Aix-les-bains je, med zdravljenjem, leta 1832 spoznal Olympe Pélissier in po ločitvi od Isabelle Colbran, živel z njo. Po smrti prve žene, se je z njo leta 1845 tudi poročil. Nekaj let je preživel v Milanu, kjer so ga obiskovali različni tedaj znani umetniki. Leta 1840 je, kljub krizam depresije, prevzel vodenje bolonjskega ''Licea Musicale''. Po nekaj letih je odšel za sedem let v Firence, leta 1855 pa ponovno v Pariz. Tudi tukaj je v svojem salonu sprejemal znane umetnike. V tem času je napisal ''Malo slavnostno mašo'' imenovano "prva salonska maša". Bila je zelo izvirna z zvočnimi efekti in zelo moderna, saj je združevala ravnovesje med pobožnostjo in modernostjo.
 
Leta 1868 se je skladateljevo zdravlje poslabšalo in 13. novembra 1868 je tudi umrl v svoji hiši v Passyju v Parizu.
 
== Življenje ==
Rossini se je rodil v glasbi naklonjeni družini, njegov oče je bil mestni [[hornist]] in [[mesar]]ski oglednik, mati pa je bila [[pevec|pevka]] pri popotni skupini. Že kot otrok je z zaslužkom, ki ga je prejel s petjem v cerkvenem [[pevski zbor|zboru]], prispeval v družinski proračun, kasneje pa je študiral [[glasbena kompozicija|kompozicijo]] v [[Bologna|Bologni]]. Z osemnajstimi leti je v [[Benetke|Benetkah]] izvedel svojo prvo [[opera buffa|opero buffo]], ki je občinstvu takoj ugajala. Pri dvajsetih je z [[opera|opero]] ''Pietra del paragone'' osvojil [[Milano|milansko]] [[La Scala|Scalo]], pri enaindvajsetih letih pa je z opero “''Tancredi''” v [[Teatro La Fenice|Teatru Fenice]] izzval prvi rossinijevski ''[[delirij]]''. Medtem je deloval kot hišni skladatelj impresarija in lastnika igralnice [[Domenico Barbaia|Barbaie]] v [[Neapelj|Neaplju]]. Tam je spoznal pevko [[Isabella Colbran|Isabelo Colbran]], za katero je napisal nekaj opernih vlog. Z njo se je kasneje tudi poročil.
Njegovo slavno operno delo “[[Seviljski brivec]]” prišlo na odrske deske v [[Rim]]u. Znane anekdote, da je operno [[partitura|partituro]] napisal tudi v kratkem času trinajstih dni so povsem verjetne, če vemo, da je redno stresal iz rokava tri do štiri opere letno. Deloval je še v Parizu, [[London]]u in na [[Dunaj]]u. V Parizu je začasno vodil ''Theatre Italien'' in od [[Bourboni|bourbonskega]] [[kralj]]a Charlesa X. prejel [[sinekura|sinekuro]] inšpektorja petja.
Vrhunec njegovega ustvarjanja je [[velika opera]] v [[francoščina|francoskem]] jeziku, “[[Vilijem Tell]]”. To je njegova zadnja opera, saj se je postopoma njegov ustvarjalni navdih izčrpal. Leta [[1832]] je sicer skomponiral še zelo občudovano “[[Stabat mater]]”, sredi tridesetih let pa se je odločil, da se povsem odpove operi. Preselil se je v [[Bologna|Bologno]] in [[Firenze]], nazadnje pa v Pariz, kjer je živel od leta [[1855]] do smrti povsem umaknjen v strogo zasebnost premožnega uživalca. K sebi je vabil elito tedanjih umetnikov in jim stregel kot mojstrski [[kuhar]] s kreacijami svoje izvrstne kuhinje.
===Kuharsko mojstrstvo===
[[Slika:Tournedos Rossini.jpg|thumb|150px|Rossinijevi turnedoji]]
Ko je živel v Parizu od leta [[1855]] do smrti, je k sebi je vabil elito tedanjih umetnikov in jim stregel kot mojstrski [[kuhar]] s kreacijami svoje izvrstne kuhinje. Je avtor več kot ''1000'' kuharskih receptov, njegova najbolj znana jed se imenuje ''tournedos Rossini'' (Rossinijevi turnedoji).
 
== Opere (izbor) ==
{|
|- valign="top"
| width="320px" |
* [[Ženitna menica (opera)|Ženitna menica]] ([[1810]])
* Demeter in Polibio ([[1806]])
* Priložnost dela tatu (1812)
* Gospod Bruschino ([[1813]])
* Tankred (''Tancredi'') (1813)
* Italijanka v Alžiru (''L'Italiana in Algeri'') (1813)
* Turek v Italiji ([[1814]])
* Elizabeta, angleška kraljica ([[1815]])
* Torvaldo in Dorliska (1815)
* [[Seviljski brivec]] (''Il Barbiere di Seviglia'') ([[1816]])
* Otello (1816)
* Pepelka ([[1817]])
* Tatinska sraka (1817)
* Adelaide di Borgogna (1818)
| width="320px" |
* Ricciardo in Zoraida (1818)
* Mojzes v Egiptu ([[1818]])
* Grof Ory ([[1828]])
* Viljem Tell ([[1829]])
|}
 
== Citati ==
* »''Dajte mi seznam iz pralnice (kot libreto za opero) in napisal vam bom glasbo''.«
* »''Slava je iluzija in delo nadloga''« G.Rossini
 
== Viri ==
* Veliki skladatelji, DZS, 1995, ISBN 86-341-1454-6
 
== Glej tudi ==
* [http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_operas_by_Rossini Seznam oper]
* [http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_compositions_by_Gioachino_Rossini Seznam skladb]
* [[seznam italijanskih skladateljev]]
* [[seznam italijanskih kuharskih mojstrov]]
* [[seznam romantičnih skladateljev]]
 
== Zunanje povezave ==
{{composer-stub}}
* [http://www.rossinioperafestival.it/ Rossinijev festival, Pesaro, Italija]
* [http://www.fondazionerossini.com/rossini/ Fundacija Rossini]
 
{{lifetime|1792|1868|Rossini, Gioacchino Antonio}}
 
26.732

urejanj