Nevroglija: Razlika med redakcijama

dodanih 1.908 zlogov ,  pred 6 leti
dp./ aktivna vloga astrocitov, uvod
(dp./ aktivna vloga astrocitov, uvod)
'''Nevroglija''' (tudi samo '''glija''') je živčno [[oporno tkivo]], ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih [[celica|celic]]. V živčevju imajo oporno vlogo, preskrbujejo [[nevron]]e s hranili, vzdržujejo [[homeostaza|homeostazo]], tvorijo [[mielin]] in s tem omogočajo izolacijo pri prevajanju impulzov, ščitijo živčevje pred [[okužba]]mi in poškodbami ter se tudi aktivno vključujejo v nastajanje [[kemična sinapsa|sinaps]] in modulacijo prenosa signalov v sinapsah.<ref name=nature>{{navedi revijo|author=Allen, N.J. & Barres, B.A.|year=2009|title=Glia - more than just brain glue |journal=[[Nature]]|volume=457 |issue=7230 |pages=675-77}}</ref> Nevroglija, predvsem specializirane radialne glialne celice, so izjemno pomembne tudi pri razvoju [[možgani|možganov]], saj ustvarijo poti, po katerih na novo nastale živčne celice migrirajo na pravo mesto, ter podlago, po kateri rastejo novi živčni končiči oz. [[akson]]i.<ref name=nature/>
 
Nevroglija je vpletena v mnoge bolezenske procese, kot so poškodba [[hrbtenjača|hrbtenjače]], [[amiotrofična lateralna skleroza]], [[multipla skleroza]] in [[depresija]].<ref name=nature/>
 
V človeški možganovini je 10 do 50-krat več nevroglijskih celic kot nevronov. V [[možganska skorja|možganski skorji]] so prisotni večinoma [[oligodendrocit]]i (75,6 %), potem [[astrocit]]i (17,3 %), najmanj pa mikroglijske celice (6,5 %).<ref>Pelvig D.P., Pakkenberg H., Stark A.K. in Pakkenberg B. (2008). »Neocortical glial cell numbers in human brains«. ''Neurobiol. Aging. '''29''''' (11): 1754-62. PMID 17544173</ref>
== Vrste nevroglijskih celic ==
=== [[Mikroglija]] ===
Mikroglijske celice so specializirani [[makrofag]]i, ki so sposobne gibanja in [[fagocitoza|fagocitoze]] ter na ta način ščitijo živčne celice [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]], poleg tega pa so tudi [[antigen predstavitvena celica|antigen predstavitvene celice]] ter sodelujejo pri odstranjevanju napačnih sinaptičnih povezav<ref name=nature/>. Mikroglija predstavlja okoli 15 odstotkov vseh celic osrednjega živčnega sistema, nahajajo pa se tako v [[siva možganovina|sivi]] kot tudi [[bela možganovina|beli možganovini]].
 
V primerjavi z makroglijo so mikroglijske celice manjše in zvezdaste oblike. [[Celično jedro|Jedra]] so po navadi majhna in okrogla, kar nakazuje na neaktivnost celice, lahko pa so podolgovata, kar nakazuje na aktivnost celice.
 
=== [[Makroglija]] ===
==== Centralna makroglija====
Centralna makroglija je glija v osrednjem živčevju, h kateri spadajo [[ependim|ependimske celice]], [[astrocit]]i in [[oligodendrocit|oligodendroglijske celice]].
 
[[Slika:Gfapastr5.jpg|thumb|Astrociti.]]
Astrociti so najbolj razprostranjena vrsta glijskih celic v osrednjem živčevju. So zvezdaste oblike. Uravnavajo okolje živčnih celic z odstranjevanjem [[ion]]ov (zlasti [[kalij]]a), iz okolice [[kemična sinapsa|sinaps]] pa odstranjujejo [[nevrotransmiter|živčne prenašalce]], kot sta [[glutamat]] in [[GABA|Gama-aminomaslena kislina]] (GABA). Astrociti so tudi pomembni gradniki [[krvno-možganska pregrada|krvno-možganske pregrade]] ({{lang-la|membrana limitans gliae perivascularis}}) ter vplivajo na vazokonstrikcijo in vazodilatacijo kapilar s sproščanjem [[arahidonska kislina|arahidonske kisline]], katere presnovki so vazoaktivni. Na površini so prisotni [[receptor (biokemija)|receptorji]] za aminokisline (npr. GABA), peptide (npr. natriuretični hormon in angiotenzin II) in [[kateholamin]]e, zaradi česar so se sposobni odzvati na ustrezne dražljaje. Med posameznimi celicami astrocitov se nahajajo [[presledkovni stik]]i, po katerih poteka neposredna komunikacija med celicami.
 
Zadnje raziskave so pokazale, da med živčnimi celicami in astrociti poteka obojestranska komunikacija. Posamezen astrocit s svojimi številnimi izrastki obdaja več tisoč sinaps, ki jih tvorijo različne živčne celice. To pomeni, da sinapso sestavlja še tretji element, tj. konec izrastka astrocita; takšen stik imenujemo ''tripartitna sinapsa''. Na izrastkih astrocitov se nahaja mnogo istih receptorjev za živčne prenašalce kot pri živčnih celicah, zato sproščanje prenašalcev iz presinaptične membrane sproži hkratno signalno kaskado v astrocith, posredovano s kalcijem, posledično pa pride do sproščanja nevroaktivnih substanc, kot je [[ATP]], v sinapso. Astrociti tako ojačajo ali zavrejo prenos signala v sinapsi, poleg tega pa s sproščanjem določenih beljakovin uravnavajo nastanek sinaps, funkcijo presinaptične membrane ter odziv postsinaptične membrane živčnih celic.<ref name=nature/>
 
V splošnem obstajata dve vrsti astrocitov: '''protoplazemski''' in '''vlaknati (fibrilarni) astrociti'''. Obe vrsti celic imata podobne funkcije, a se morfološko razlikujeta. Protoplazemski astrociti imajo kratke, debelejše in zelo razvejane izrastke in se nahajajo zlasti v sivi možganovini. Vlaknati astrociti imajo daljše, tanjše in manj razvejane izrastke in so prisotni predvsem v beli substanci.
Oligodendrociti so glijske celice, ki obdajajo [[akson]]e živčnih celic v osrednjem živčevju in tvorijo mielinske ovojnice. Mielin predstavlja električni izolator, ki omogoča hitrejše prevajanje električnih impulzov po nevronih. Glede na jedro so podobni [[limfocit]]om in je okroglo z gosto [[kromatin]]sko strukturo.
 
===== Ependimske celice =====
Ependimske celice so izo- do visokoprizmatske celice, ki obdajajo možganske ventrikle in centralni kanal [[hrbtenjača|hrbtenjače]]. Pomagajo pri cirkulaciji [[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možgansko-hrbtenjačne tekočine]]. S pomočjo [[tesni stik|tesnih stikov]] tvorijo t.i. krvno-likvorsko pregrado, ki preprečuje proteinom in drugim večjim molekulam vstop v možgansko-hrbtenjačno tekočino.
 
==== Periferna nevroglija ====
Nevroglijske celice v [[obkrajno živčevje|obkrajnem živčevju]], kamor prištevamo [[Schwannova celica|Schwannove celice]] in [[amficit]]e.
 
===== Schwannove celice =====
Schwannove celice ali nevrolemske celice imajo podobno vlogo v obkrajnem živčevju kot oligodendrociti v osrednjem živčevju. Obdajajo aksone perifernih nevronov. Sposobne so tvoriti mielinsko ovojnico, poleg tega pa izkazujejo tudi fagocitno aktivnost.
 
===== Amficiti =====
Amficiti, trofociti, plaščne ali satelitske celice so majhne glijske celice, ki obdajajo površino perifernih nevronov in pomagajo vzdrževati ustrezno kemično okolje.
 
* [[nevron]]
 
== OpombeSklici in referenceopombe ==
{{opombe}}
 
== Viri ==
<div class="references-small">
* Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). ''Basic histology'', 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill.
</div>
 
[[Kategorija:Živalske celice]]