Redakcija: 14:25, 25. marec 2013 uredi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.511 urejanj m removed Category:Nevroanatomija; added Category:Nevrohistologija using HotCat ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:48, 22. junij 2013 uredi razveljavi Archangel (pogovor \| prispevki) Administratorji 14.881 urejanj dp./ aktivna vloga astrocitov, uvod Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Nevroglija''' (tudi samo '''glija''') je živčno [[oporno tkivo]], ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih [[celica\|celic]]. V živčevju imajo oporno vlogo, preskrbujejo [[nevron]]e s hranili, vzdržujejo [[homeostaza\|homeostazo]], tvorijo [[mielin]] in s tem omogočajo izolacijo pri prevajanju impulzov, ščitijo živčevje pred [[okužba]]mi in poškodbami ter se tudi aktivno vključujejo v nastajanje [[kemična sinapsa\|sinaps]] in modulacijo prenosa signalov v sinapsah.<ref name=nature>{{navedi revijo\|author=Allen, N.J. & Barres, B.A.\|year=2009\|title=Glia - more than just brain glue \|journal=[[Nature]]\|volume=457 \|issue=7230 \|pages=675-77}}</ref> Nevroglija, predvsem specializirane radialne glialne celice, so izjemno pomembne tudi pri razvoju [[možgani\|možganov]], saj ustvarijo poti, po katerih na novo nastale živčne celice migrirajo na pravo mesto, ter podlago, po kateri rastejo novi živčni končiči oz. [[akson]]i.<ref name=nature/> Nevroglija je vpletena v mnoge bolezenske procese, kot so poškodba [[hrbtenjača\|hrbtenjače]], [[amiotrofična lateralna skleroza]], [[multipla skleroza]] in [[depresija]].<ref name=nature/> V človeški možganovini je 10 do 50-krat več nevroglijskih celic kot nevronov. V [[možganska skorja\|možganski skorji]] so prisotni večinoma [[oligodendrocit]]i (75,6 %), potem [[astrocit]]i (17,3 %), najmanj pa mikroglijske celice (6,5 %).<ref>Pelvig D.P., Pakkenberg H., Stark A.K. in Pakkenberg B. (2008). »Neocortical glial cell numbers in human brains«. ''Neurobiol. Aging. '''29''''' (11): 1754-62. PMID 17544173</ref> Vrstica 7 ⟶ 9: == Vrste nevroglijskih celic == === [[Mikroglija]] === Mikroglijske celice so specializirani [[makrofag]]i, ki so sposobne gibanja in [[fagocitoza\|fagocitoze]] ter na ta način ščitijo živčne celice [[osrednje živčevje\|osrednjega živčevja]], poleg tega pa so tudi [[antigen predstavitvena celica\|antigen predstavitvene celice]] ter sodelujejo pri odstranjevanju napačnih sinaptičnih povezav<ref name=nature/>. Mikroglija predstavlja okoli 15 odstotkov vseh celic osrednjega živčnega sistema, nahajajo pa se tako v [[siva možganovina\|sivi]] kot tudi [[bela možganovina\|beli možganovini]]. V primerjavi z makroglijo so mikroglijske celice manjše in zvezdaste oblike. [[Celično jedro\|Jedra]] so po navadi majhna in okrogla, kar nakazuje na neaktivnost celice, lahko pa so podolgovata, kar nakazuje na aktivnost celice. === [[Makroglija]] === ==== Centralna makroglija==== Centralna makroglija je glija v osrednjem živčevju, h kateri spadajo [[ependim\|ependimske celice]], [[astrocit]]i in [[oligodendrocit\|oligodendroglijske celice]]. Vrstica 18 ⟶ 20: [[Slika:Gfapastr5.jpg\|thumb\|Astrociti.]] Astrociti so najbolj razprostranjena vrsta glijskih celic v osrednjem živčevju. So zvezdaste oblike. Uravnavajo okolje živčnih celic z odstranjevanjem [[ion]]ov (zlasti [[kalij]]a), iz okolice [[kemična sinapsa\|sinaps]] pa odstranjujejo [[nevrotransmiter\|živčne prenašalce]], kot sta [[glutamat]] in [[GABA\|Gama-aminomaslena kislina]] (GABA). Astrociti so tudi pomembni gradniki [[krvno-možganska pregrada\|krvno-možganske pregrade]] ({{lang-la\|membrana limitans gliae perivascularis}}) ter vplivajo na vazokonstrikcijo in vazodilatacijo kapilar s sproščanjem [[arahidonska kislina\|arahidonske kisline]], katere presnovki so vazoaktivni. Na površini so prisotni [[receptor (biokemija)\|receptorji]] za aminokisline (npr. GABA), peptide (npr. natriuretični hormon in angiotenzin II) in [[kateholamin]]e, zaradi česar so se sposobni odzvati na ustrezne dražljaje. Med posameznimi celicami astrocitov se nahajajo [[presledkovni stik]]i, po katerih poteka neposredna komunikacija med celicami. Zadnje raziskave so pokazale, da med živčnimi celicami in astrociti poteka obojestranska komunikacija. Posamezen astrocit s svojimi številnimi izrastki obdaja več tisoč sinaps, ki jih tvorijo različne živčne celice. To pomeni, da sinapso sestavlja še tretji element, tj. konec izrastka astrocita; takšen stik imenujemo ''tripartitna sinapsa''. Na izrastkih astrocitov se nahaja mnogo istih receptorjev za živčne prenašalce kot pri živčnih celicah, zato sproščanje prenašalcev iz presinaptične membrane sproži hkratno signalno kaskado v astrocith, posredovano s kalcijem, posledično pa pride do sproščanja nevroaktivnih substanc, kot je [[ATP]], v sinapso. Astrociti tako ojačajo ali zavrejo prenos signala v sinapsi, poleg tega pa s sproščanjem določenih beljakovin uravnavajo nastanek sinaps, funkcijo presinaptične membrane ter odziv postsinaptične membrane živčnih celic.<ref name=nature/> V splošnem obstajata dve vrsti astrocitov: '''protoplazemski''' in '''vlaknati (fibrilarni) astrociti'''. Obe vrsti celic imata podobne funkcije, a se morfološko razlikujeta. Protoplazemski astrociti imajo kratke, debelejše in zelo razvejane izrastke in se nahajajo zlasti v sivi možganovini. Vlaknati astrociti imajo daljše, tanjše in manj razvejane izrastke in so prisotni predvsem v beli substanci. Vrstica 25 ⟶ 29: Oligodendrociti so glijske celice, ki obdajajo [[akson]]e živčnih celic v osrednjem živčevju in tvorijo mielinske ovojnice. Mielin predstavlja električni izolator, ki omogoča hitrejše prevajanje električnih impulzov po nevronih. Glede na jedro so podobni [[limfocit]]om in je okroglo z gosto [[kromatin]]sko strukturo. ===== Ependimske celice ===== Ependimske celice so izo- do visokoprizmatske celice, ki obdajajo možganske ventrikle in centralni kanal [[hrbtenjača\|hrbtenjače]]. Pomagajo pri cirkulaciji [[možgansko-hrbtenjačna tekočina\|možgansko-hrbtenjačne tekočine]]. S pomočjo [[tesni stik\|tesnih stikov]] tvorijo t.i. krvno-likvorsko pregrado, ki preprečuje proteinom in drugim večjim molekulam vstop v možgansko-hrbtenjačno tekočino. ==== Periferna nevroglija ==== Nevroglijske celice v [[obkrajno živčevje\|obkrajnem živčevju]], kamor prištevamo [[Schwannova celica\|Schwannove celice]] in [[amficit]]e. ===== Schwannove celice ===== Schwannove celice ali nevrolemske celice imajo podobno vlogo v obkrajnem živčevju kot oligodendrociti v osrednjem živčevju. Obdajajo aksone perifernih nevronov. Sposobne so tvoriti mielinsko ovojnico, poleg tega pa izkazujejo tudi fagocitno aktivnost. ===== Amficiti ===== Amficiti, trofociti, plaščne ali satelitske celice so majhne glijske celice, ki obdajajo površino perifernih nevronov in pomagajo vzdrževati ustrezno kemično okolje. Vrstica 40 ⟶ 44: * [[nevron]] == ~~Opombe~~Sklici in ~~reference~~opombe == {{opombe}} == Viri == <div class="references-small"> * Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). ''Basic histology'', 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill. </div> [[Kategorija:Živalske celice]]

Nevroglija: Razlika med redakcijama