Gerontologija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
added info
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Gerontologíja''' je [[veda]], ki z [[biologija|biološkega]] in [[sociologija|sociološkega]] vidika raziskuje [[staranje]].<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=gerontologija, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 4. 2012.</ref> Zdravnik specialist za gerontologijo se imenuje '''gerontolog'''.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=gerontolog, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 4. 2012.</ref>
 
V Sloveniji se [[socialna gerontologija]] lahko študira na prvi, drugi (magistrski) in tretji (doktorski) stopnji na fakulteti Alma Mater Europaea (www.almamater.si).
 
Beseda gerontologija (izhaja iz [[Antična Grčija|grške]] besede [[:en:γέρων|γέρων]], Geron, »star človek« »v-λογία, [[:en:-logy|-logija]], »študij«; prvi jo je omenil [[Ilja Iljič Mečnikov]] leta 1903), je študij [[Sociologija|socioloških]], [[Psihologija|psiholoških]] in [[Biologija|bioloških]] vidikov staranja. Razlikujemo jo od [[geriatrije]], medicinske vede, ki se ukvarja z boleznimi starejših ljudi. Gerontologi so raziskovalci in praktiki s področja biologije, medicine, optometrije, zobozdravstva, socialnega dela, fizične in delovne terapije, psihologije, psihiatrije, sociologije, ekonomije, političnih ved, arhitekture, farmacije, zdravstvene nege, gospodinjstva in antropologije. <ref name=Hooyman>{{cite book |last1=Hooyman |first1=N.R. |last2=Kiyak |first2=H.A. |title=Social gerontology: A multidisciplinary perspective |publisher=Pearson Education |location=Boston |year=2011 |isbn=0205763138 |edition=9th }}</ref>
 
Gerontologija vključuje:
• preučevanje fizičnih, duševnih in socialnih sprememb zaradi staranja ljudi,
• preiskovanje samega procesa staranja (biogerontologija),
• preiskovanje povezave med normalnim staranjem in s starostjo povezanih bolezni (gero-znanost),
• preiskovanje posledic staranja prebivalstva na družbo,
• uporaba tega znanja v politikah in programih, vključno z makroskopskimi (na primer vladno načrtovanje) in mikroskopskimi (na primer oskrba na domu) vidiki.
 
Multidisciplinarna narava gerontologije pomeni, da se gerontologija prepleta s številnimi drugimi področji kot sta na primer psihologija in sociologija. Gerontologi preučujejo staranje v smislu štirih različnih procesov: kronološko staranje, biološko staranje, psihološko staranje in socialno staranje.[1] Kronološko staranje je definirano kot staranje, ki temelji na številu let določene osebe. [1] Biološko staranje se nanaša na fizične spremembe, ki zmanjšujejo učinkovitost organskih sistemov.[1] Psihološko staranje vključuje spremembe, ki se pojavljajo v čustvenih in zaznavnih procesih, kognitivnih sposobnostih, sposobnostih prilagajanja in osebnosti starostnika.[1] Socialno staranje se nanaša na spremembno vloge in odnosa starosnika do družine, prijateljev in na drugo neformalno podporo ter aktivno vlogo organizacij. <ref name=Hooyman/>
 
==Zgodovina gerontologije==
 
V [[:en:Islamic Golden Age|srednjeveškem islamskem svetu]] je več zdravnikov pisalo o vprašanjih povezanih z gerontologijo. [[Avicenna]] je v knjigi [[:en:The Canon of Medicine|The Canon of Medicine]] (1025) ponudil navodila za nego starostnika, vključno z dieto in nasveti za težave, kot je na primer zaprtje.<ref name=Howell87>{{Cite journal|last=Howell|first=Trevor H.|title=Avicenna and His Regimen of Old Age|journal=Age and Ageing|year=1987|volume=16|pages=58–59|doi=10.1093/ageing/16.1.58|pmid=3551552|issue=1}}</ref> Arabski zdravnik [[:en:Ibn al-Jazzar|Ibn Al-Jazzar Al-Qayrawani]] (Algizar, c. 898-980) je pisal o bolečinah in razmerah za starejše (Ammar 1998, str. 4).<ref>{{cite journal |last1= Ammar |first1= S |year= 1998 |title= Vesalius |journal= Official Journal of The International Society for the History of Medicine |volume= 4 |pages= 48 |url= http://www.bium.univ-paris5.fr/ishm/vesalius/VESx1998x04x01.pdf}}</ref> Njegovo znanstveno delo obsega [[spanje|motnje spanja]], pozabljivost, kako krepiti [spomin]<ref>[http://www.medarus.org/Medecins/MedecinsTextes/al_jazzar.htm Algizar a web page in french]</ref><ref>[http://www.nlm.nih.gov/hmd/arabic/bioI.html#jazzar Ibn Jazzar]</ref><ref>[Geritt Bos, ''Ibn al-Jazzar'', ''Risala fi l-isyan'' (Treatise on forgetfulness), London, 1995 ]</ref> in vzroke [[Umrljivost|umrljivosti]].<ref name="Al Jazzar">[http://www.islam.org.br/al_jazzar.htm Al Jazzar]</ref> [[:en:Ishaq ibn Hunayn|Ishaq ibn Hunayn]] (umrl leta 910) je prav tako pisal o zdravljenju pozabljivosti (Nacionalna medicinska knjižnica v ZDA, 1994).<ref>[http://www.nlm.nih.gov/exhibition/islamic_medical/islamic_08.html Islamic culture and medical arts]</ref>
 
V 14. stoletju sta začela naraščati tako število starih ljudi kot tudi življenjska doba. Takrat je družba smatrala skrb za starejše sorodnike kot družinsko vprašanje. Šele s prihodom industrijske revolucije se je pojavila ideja o sistemu družbenega varstva, ki bi lahko bil koristen. Domovi ostarelih so se pojavili v 19. stoletju.
 
Nekateri začetniki gerontologije, kot je Michel Eugène Chevreul, ki je sam živel 102 leti, so verjeli, da bi morala biti starost znanost, ki jo je potrebno preučevati. Elie Metchnikoff je leta 1903 prvi uporabil izraz "gerontologija". [9]
 
Šele leta 1940 (James Birren) so začeli obravnavati gerontologijo kot samostojno področju. Ob spoznanju, da se strokovnjaki na številnih področjih ukvarjajo s starejšo populacijo, je postalo jasno, da je potrebna skupina kot je Ameriško gerontološko društvo (ustanovljeno leta 1945). Dve desetletji pozneje je bil James Birren imenovan za direktorja in ustanovitelja prvega znanstveno-raziskovalnega centra, Gerontološki center Ethele Percy Andrus[10] na Univerzi v Južni Kaliforniji[11][12], ki je bil namenjen izključno preučevanju staranja. Baltimore Longitudinalnova je 1958 pričel s študijo staranja, z namenom preučiti fiziološke spremembe pri zdravih ljudeh srednjih let in starejših moških, in sicer tako, da so vsaki dve leti testirali njihove fiziološke parametre.[1] Leta 1967 sta Univerza Južne Floride[13] in Univerza Severnega Teksasa (prej Državna univerza Severni Teksas) prejeli s strani ameriške administracije subvencijo za izobraževanje, da bi začeli izvajati študijski program gerontologije tudi na magistrski stopnji. Leta 1975 je Fakulteta za gerontologijo Leonarda Davisa[14] na Univerzi Južne Kalifornije, z Birrenom kot ustanovnim dekanom, postala prva Fakulteta za gerontologijo v državi v okviru univerze, kasneje pa je ponudila tudi prvi doktorski študij na tem področju. Od takrat so številne druge univerze oblikovale oddelke ali fakultete za gerontologijo ter študije o staranju.
 
Gerontološko izobraževanje je zacvetelo v Združenih državah Amerike od leta 1967 dalje in sedaj številne fakultete in univerze ponujajo izobraževanje na vseh študijskih stopnjah.[15] Eden od začetnikov gerontologije Robert N. Butler, se je zavzemal za nego in spoštovanje od starejših. Butler je dobil Pulitzerjevo nagrado za njegova knjiga z naslovom "Zakaj preživeti? Biti star v Ameriki", kjer je opisano kako so starejši prezrti, se z njimi grdo ravna in so včasih celo zlorabljeni. Njegova knjiga jasno dokazuje potrebo, da kot družba spremenimo vedenje do starejših. Na univerzah so bili ustanovljeni številni centri, ki se ukvarajo s staranjem, kot so Center staranja na Duke Univerzi, Institut za gerontologijo na Univerzi v Gruziji, Center staranja na Univerzi v Chicagu[16] in Center za dolgoživost na Stanfordu.[1] Razmeroma malo univerz ponuja doktorat iz gerontologije. Trenutno je doktorski program gerontologije na voljo na Univerzi v Miamiju[17], Univerzi v Kansasu[18], Univerzi v Kentuckyju[19], Univerzi Maryland Baltimore[20], Univerzi Massachusetts Boston[21] in Univerzi Južne Kalifornije[22]. Zaradi znatnega povečanja staranja prebivalstva med post-industrijskimi zahodnimi narodi je to postalo eno najhitreje rastočih področij.
 
Od leta 1950 do leta 1970, so se gerontologi ukvarajali predvem s socialnim vidikom, na primer z domovi za ostarele in zdravstvenim varstvom. Raziskava, ki jo je leta 1960 opravil Leonard Hayflick, je privedla do razvoja ločene veje, biogerontologije. Postalo je jasno, da zgolj zdravljenje ostarelih ni dovolj. V ospredje je prišlo vprašanje razumevanja procesa staranja in kaj je mogoče storiti na tem področju.
 
Biogerontologija se je okrepila tudi ob pomoči raziskav Cynthia Kenyona in drugih, ki so pokazale, da je možno podaljšanje življenjske dobe pri nižjih življenjskih oblikah, kot so sadne mušice, črvi in kvasovke. Zaenkat pa se pri vseh vrstah sesalcev ni pokazalo nič več kot le majno zvišanje življenjske dobe.
 
 
== Viri ==