Redakcija: 10:04, 17. junij 2013 uredi Jurijbavdaz (pogovor \| prispevki) 1.784 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:20, 17. junij 2013 uredi razveljavi Jurijbavdaz (pogovor \| prispevki) 1.784 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 75: \|} '''Berkélij''' je [[umetni element]], ki ima v [[periodni sistem elementov\|periodnem sistemu]] simbol '''Bk''' in [[vrstno število\|atomsko število]] [[97 (število)\|97]]. Ta [[radioaktivnost\|radioaktivni]] [[kovina\|kovinski]] element iz skupine [[~~aktinoid~~aktinoidi\|aktinoidov]]ov so najprej sintetizirali z obstreljevanjem [[americij]]a z [[delec alfa\|delci alfa]] ([[ion]]i [[helij]]a) in ga poimenovali po [[Kalifornija\|kalifornijskem]] mestu [[Berkeley]]. Berkelij je bil peti sintetizirani [[transuranski element]]. == Pomembne lastnosti == Vrstica 81: Količine berkelija-249 (razpolovni čas 314 dni), ki jih je moč tehtati, omogočajo odkritje nekaterih lastnosti s pomočjo makroskopskih količin. Leta 2004 berkelij še ni bil izoliran v svoji elementarni obliki, vendar domnevajo, da je srebrna kovina, ki pri povišanih temperaturah na [[zrak]]u zlahka [[redoks reakcija\|oksidira]] in je [[topnost\|topna]] v raztopinah [[mineralna kislina\|mineralnih kislin]]. Za identifikacijo različnih [[spojina\|spojin]] berkelija se uporabljajo tehnike [[lom žarkov X\|loma žarkov X]]; z njimi je moč odkriti berkelijev dioksid (BkO<sub>2</sub>), berkelijev fluorid (BkF<sub>3</sub>), berkelijev oksiklorid (BkOCl), in berkelijev triokxid (BkO<sub>3</sub>). Leta [[1962]] so izolirali vidno količino berkelijevega [[klorid]]a, ki je tehtala [[1 E-12 kg\|3 milijardinke grama]]. To je bila prva vidna količina čiste berkelijeve spojine. Kot drugi ~~aktinidi~~aktinoidi se tudi berkelij kopiči v [[okostje\|okostnih]] tkivih. Ta element nima znane rabe izven temeljnih raziskav in ne igra nobene biološke vloge. == Zgodovina ==

Berkelij: Razlika med redakcijama