Boris Kolomanovič: Razlika med redakcijama

'''Boris Kolomanovič''', [[Rusija|ruski]] in [[Ogrsko kraljestvo|ogrski]] [[politik]], samooklicani nezakonski sin [[Ogrska|ogrskega]] [[kralj]]a [[Koloman Ogrski|Kolomana]] in neuspešni pretendent za ogrski prestol. * ca. [[1114]], † [[1153]]/ [[1154|54]], domnevni pripadnik dinastije [[Árpádovci|Árpádovcev]].

 

 

Do najstniške dobe je nato Boris skupaj z materjo živel na [[Kijevska Rusija|kijevskem]] dvoru.<ref> Prinzing, G.; Salamon, M.,; Stephenson, P. (2001): str. 170.</ref> Priložnost za vmešavanje v ogrsko politiko se mu je ponudila leta 1131, ko je umrl ogrski kralj Štefan II., ki je bil po očetovi strani domnevno Borisov polbrat. Bélini nasprotniki so ga poklicali na Ogrsko.<ref name="Kontler 59"/> [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] cesar [[Ivan II. Komnen]] leta 1132 proti novemu kralju [[Béla II. Ogrski|BéliII.]], ki je bil [[Srbija|srbski]] varovanec, sicer podprl Borisa, a slednjemu v resnici ni nudil mnogo pomoči.<ref name="MP">Magdalino, P. (2002): str. 55.</ref> Boris se je leta 1032 s podporo [[Boleslav II. Poljski|Boleslava II. Poljskega]] vseeno poskušal dokopati do ogrskega prestola, a je bil poražen na reki [[Sajó]].<ref name="Pál50"/> Po smrti kralja Béle II. leta 1141, se je Boris usmeril proti Bélinemu sinu in novemu kralju [[Géza II. Ogrski|Gézi II]]. Boris je pomoč poiskal najprej pri [[Nemčija|Nemcih]] in kasneje pri Bizantincih. <ref name="Kontler 59">Kontler, L. (2005): str. 60.</ref> Nemce je uspel prepričati za invazijo na Ogrsko (1145-1146).<ref name="MP"/> S pomočjo bavarskega vojvode [[Henrik II. Bavarski|Henrika II.]] in s pomočjo [[Češka|Češke]] je za kratek čas uspel zavzeti [[Bratislava|Bratislavo]], a jo je v zameno za kompenzacijo kmalu izročil Ogrski.<ref name="Bartl">Bartl, J. (2002): str. 29.</ref><ref name="Bartl"/> Bizantinski cesar Ivan Komnen mu v teh dogajanjih ni nudil prave pomoči.<ref name="MP"/>