Luka Svetec: Razlika med redakcijama

Luka Svetec je končal [[licej|licejski]] študij v [[Ljubljana|Ljubljani]] ter nato med leti [[1848]] in [[1849]] študiral pravo v Ljubljani, študij pa je dokončal [[1853]] na [[dunaj]]ski [[univerza|univerzi]] ter takoj po končanem študiju odšel službovat na [[Hrvaška|Hrvaško]]. Od [[1861]] je bil [[adjunkt]] v [[Mokronog]]u in [[Kočevje|Kočevju]], leta [[1864]] pa je postal [[sodnik]] na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]], [[1866]] pa [[policija|policijski]] [[komisar]] na ljubljanskem magistratu. Med leti [[1871]] in [[1872]] je opravljal službo [[notar]]ja v [[Idrija|Idriji]], ter od [[1873]] dalje v Litiji.

Svetic je v politiki deloval od [[1862]] dalje in bil naslednje leto izvoljen v kranjski deželni zbor. Kot poslanec je zagovarjal pravice [[Slovenci|Slovencev]], potrebo po slovenski [[univerza|univerzi]] in načela naravnega prava proti načelom zgodovinskega. Kranjski deželni zbor ga je [[1867]] izvolil v dunajski državni zbor; v katerem je iz bojazni pred zaostritvijo nemškoliberalne vladne usmeritve glasoval za [[dualizem]]. Leta [[1873]] se je začasno umaknil iz politike in se [[1877]] vanjo ponovno vrnil, ko je bil izvoljen v kranjski deželni zbor. Ob smrti [[Janez Bleiweis|J. Bleiweisa]] je bil razglašen za njegovega naslednika, kar pa ni obveljalo. Kot zagovornik pretežno »staroslovenskih idealov« se je ločil od [[Anton Mahnič|A. Mahniča]] se pridružil liberalcem in bil do [[1895]] voljen v kranjski deželni zbor.

Svetec je izhajal iz dediščine [[razsvetljenstvo|poznega razsvetljenstva]]. Njegovo zgodnje pesništvo je zaznamovano z domoljubjem, pripovedništvo pa z [[romantika|romantiko]]. Napisal je [[povest]] ''Vladimir i Kosara'' ([[1851]]), ki govori o ljubezni hrvaškega kraljeviča in hčere carja Samuela in [[ep|narodni ep]] o ''[[Peter Klepec|Petru Klepcu]]'' ([[1853]]), ki pa je le obsežnejša pripovedna pesem.