Zvočnik (jezikoslovje): Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
'''Zvóčniki''' so [[soglasnik]]i srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na [[zvenečnost]]. Vsi zvočniki so zvenečni, samo ''v'' ima nezvenečo različico, tj. <nowiki>[ʍ]</nowiki>. V slovenskem [[knjižni jezik|knjižnem jeziku]] so zvočniki [[nosnik]]a ''m'' ''n'', [[jezičnik]]a ''j'' ''r'' in [[drsnik]]a ''v'' ''j''.<ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 208.</ref>
'''Zvóčniki''' so zveneči [[soglasnik]]i, ki ne vplivajo na izgovor [[nezvočnik]]ov pred seboj. V slovenskem knjižnem jeziku poznamo 6 zvočnikov: [[m]], [[n]], [[v]], [[j]], [[r]] in [[l]].
 
Najdemo jih (poleg [[samoglasnik]]ov) v besedi '''ml'''i'''n'''a'''rj'''e'''v''' ali na primer v besedni zvezi '''rj'''a'''v'''a '''l'''i'''m'''o'''n'''a.
 
Torej neNe vplivajo na (ne)zvenečnost soglasnika pred seboj, kar omogoča razločitev v izgovorjavi med zvenečim nezvočnikom in njegovim nezvenečim parom, na primer d'''v'''oj, t'''v'''oj.
 
== Izgovarjava ==
Zvočnike izgovarjamo z malo oviranim pretokom zraka na izgovornih mestih. Pri ''m'' in ''n'' je narejena zapora z [[ustnica]]mi oziroma [[jezik (organ)|jezikom]], zrak gre skozi nosno votlino (''m'' in ''n'' sta edina nosnika med slovenskimi [[glasnik]]i); pri ''r'' gre zrak prek tresoče se jezične konice, pri ''l'' ob straneh jezika; ''v'' se tvori ob zgornjih sekalcih s spodnjo ustnico, njegove različice pa se tvorijo med obema ustnicama, pri ''j'' gre zrak med jezikom in [[nebo (anatomija)|nebom]].<ref>Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celska Mohorjeva družba, 2011.</ref>
 
== Glej tudi ==
* [[nezvočnik]]
* [[soglasnik]]
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
[[Kategorija:Jezikoslovje]]
18.044

urejanj