Radgona: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
|||
Vrstica 27:
|Wahljahr = 2010
}}
'''Radgona''' ({{lang-de|Bad Radkersburg}}) je mesto na jugovzhodu [[
== Zgodovina ==
Vrstica 35:
Avstrijska Radgona oziroma Bad Radkersburg je predvsem zgodovinsko mesto. V 13. stoletju je kot tedaj pomembno [[trgovina|trgovsko]] središče pridobila mestne pravice in se razvila v pomembno utrdbo proti [[Madžari|Madžarom]]. Zaradi trgovskih poti med Vzhodom in Zahodom se je tu razvila živahna trgovina z [[železo]]m, [[vino]]m, [[sol]]jo, [[med]]om in začimbami. V 16. stoletju so zgradili mestno trdnjavo, dela so vodili [[italijani|italijanski]] gradbeni mojstri, od katere je ohranjen velik del [[renesansa|renesančnega]] [[obzidje|obzidja]].
Vse do leta 1918 sta bili obe mesti povezani. Fizično ju je ločevala le reka [[Mura]], povezoval pa stari leseni [[most]], ki je bil leta [[1929]] povsem uničen. Dobri medsebojni odnosi med mestoma, ki so se lepo pokazali v slogi pri zaščiti pred [[poplava]]mi in [[požar]]ih, so privedli do skupne gradnje betonskega mostu leta 1969, katerega sta slovesno odprla jugoslovanski predsednik [[Josip Broz - Tito|Tito]] in avstrijski [[Franz Jonas]]. Na začetku mostu je nekoč stala mitnica, kjer so pobirali mostnino, pod njim pa je potekala živahna trgovina z različnim blagom, soljo, železom, žitom, vinom in živino.
Že od leta [[1700]] imata obe mesti na isti dan znani Leopoldov [[sejem]], in to nepretrgano že več kot tristo let.
Vrstica 45:
== Mestne znamenitosti ==
Na Glavnem trgu mestno hišo z [[gotika|gotskim]] stolpom obdajajo trinadstropne stavbe, nekoč last bogatih trgovcev in plemičev. V dvorani za slovesnosti so [[freska|freske]] z motivi boja Radgončanov za priključitev k [[Avstrija|Avstriji]] po [[
Mogočna [[barok|baročna]] vrata vodijo do Marijine cerkve. V njej so bile do leta [[1920]], ko je mesto pripadlo Avstriji, nedeljske maše v slovenskem jeziku, zato so sem radi prihajali verniki iz [[Prekmurje|Prekmurja]] in [[Slovenske
Severno od Glavnega trga stoji Puhova hiša, kjer je kot vajenec služil [[Janez Puh]], naš znani [[izumitelj]], [[mehanik]] in [[proizvajalec vozil]], ki je deloval v [[Gradec|Gradcu]].
| |||