Panonska nižina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 42 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q185032 |
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
||
Vrstica 13:
Panonska nižina je poimenovana po rimski provinci [[Panonia]]. [[Panem]] pomeni v latinščini kruh. V času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] je bila Panonija žitnica cesarstva. Preko Panonije so v cesarstvo vdirali [[Huni]] in [[Vandali]]. Po padcu Rimskega imperija v [[5. stoletju|5. stoletju n. št.]] so Panonijo naselili [[Slovani]]. Kasneje je tudi na ozemlju Panonske nižine bila proglašena [[kneževina]] [[Karantanija]]. Karantanija je obsegala [[Norik]] in del Panonie, obe bivši [[rimska provinca|rimski provinci]]
Osrednji [[habitat]] pragoveda, imenovanega [[tur (govedo)|tur]], je bila Panonska nižina. Tura so dokončno iztrebili v [[srednji vek|srednjem veku]]. Nasledile so ga številne pasme sodobnega [[domače govedo|goveda]]. V času Rimskega cesarstva, predvsem v zgodnjem obdobju, so v Panonski nižini kraljevali celo levi. Od tega časa naprej se lev pogosto pojavlja v [[ikonografija|ikonografiji]] evropskih držav.
== Značilnosti ==
Nižino obkrožajo gorovja [[Alpe]], [[Dinaridi]], [[Karpati]] in [[Balkan (gorovje)|Balkan]]. Zaradi dolge meje s Karpati nekateri viri, predvsem madžarski, nižino imejujejo tudi ''Karpatski bazen''.
'''[[Podnebje|Klima]]'''
[[poletje|Poletja]] so vroča in sušna, [[zima|zime]] pa zelo mrzle (ponekod zmrnejo tla do globine pol metra). [[Topografija|Relief]] je bolj ali manj raven, zato poleti ne nastajajo žepi hladnega [[zrak]]a, ki drugače nastajajo na senčnih straneh [[hrib]]ovja. [[Gozdnatost]] je majhna ([[Madžarska]] samo 5 %), kar dodatno pripomore k ekstremnim nihajem [[temperatura|temperature]]. Dnevi so vroči, noči pa mrzle. Tudi sredi poletja. Pozimi vdira hladen zrak iz [[Sibirija|Sibirije]]. [[Srbi]] pravijo temu vetru [[Košava]].
'''Naravni viri'''
Vrstica 26:
Čeprav na območju ne [[dež]]uje ravno obilno, je [[pokrajina]] večinoma kmetijska. Polja rodovitne zemlje bi lahko nahranila vso [[Evropa|Evropo]]. Vetrna [[erozija]] iz Centralne Azije odnaša drobnozrnat sediment, ki se na območjih kopičenja rahlo sprime in ji pravimo [[puhlica]]. Na puhlici se razvije prst [[černozjom]] (črna zemlja v ruščini), ki je zelo rodovitna in jo najdemo ponekod v Panonski nižini. Z obsežnimi [[regulacija reke|regulacijami rek]], so zmanjšali erozijo in uredili namakanje. S temi ukrepi so zadržali puhlico v nižini, toda izgubili so [[rečna mrtvica|mrtvice]] in rečne [[meander|meandre]] in z njimi [[biotop]]e. Podlaga pod zemljo je [[koluvij|koluvialno]]-[[deluvij|deluvialni]] (koluvialno-deluvialno pomeni premeščanja) [[prod]]. Podlaga ni primerna za gradnjo oz. za gradnjo je potrebno močno [[temelj]]iti.
Prvi naseljenci so tu našli le malo virov [[kovina|kovin]] in kamna. Tako lahko [[arheologija|arheologi]], ko odkrijejo izdelke iz [[kremen]]a, [[
== Države ==
| |||