Panonija (rimska provinca): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
razporeditev slik |
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
||
Vrstica 4:
|conventional_long_name = Panonija<br>{{aut|Pannonia}}
|common_name = Panonija
|subdivision = [[Rimska provinca|provinca]] [[
|nation =
|p1 =
Vrstica 19:
|image_map_caption = Lega province Panonije v Rimskem cesarstvu
|continent = Evropa
|capital = [[Carnuntum]],<ref> A. Haywood, C. Sieg, ''Lonely Planet Vienna'', 2010, str 21. [http://books.google.com/books?id=FL-n5nfBm6cC&pg=PA21&dq=%22capital+of+pannonia%22&hl=sr&ei=bJLKTqa1PM2k4ATZ9IEi&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=9&ved=0CFMQ6AEwCDgU#v=onepage&q=%22capital%20of%20pannonia%22&f=false Vienna]</ref><br>[[Sremska Mitrovica|Sirmium]],<ref>S.G. Goodrich, ''History'', 3. knjiga, Jenks, Palmer, 1835, str. 111.</ref><br>[[
|stat_area1 =
|stat_pop1 =
Vrstica 30:
'''Panonija''' ([[latinščina|latinsko]] ''Panonnia'', [[grščina|grško]] ''Παννονια,''), [[rimska provinca]], ustanovljena v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] po zasedbi [[Tiberij]]a v letih 12-9 pr. n. št. in zatrtju [[Velika ilirska vstaja|panonsko-dalmatinskega upora]] v letih 6-9 n. št..
Panonija, je bilo ozemlje, kjer so živela panonska plemena ([[Brevki]], [[Andizeti]], [[Amantini]], [[Jazi]], pozneje rimska provinca ''Pannonia''. Od 3. stoletja pr. n. št. so se plemena bolj ali manj [[kelti]]zirala, posebej [[Boji]] in [[Eraviski]], ki so prebivali v severnem in zahodnem delu Panonije. Obsegala je zahodni del ozemlja današnje [[Madžarska|Madžarske]], [[Gradiščanska|Gradiščansko]] z Dunajsko kotlino, velik del [[Hrvaška|Hrvaške]] do [[Sava|Save]] vključno s [[Srbija|srbsko]] [[Sremska Mitrovica|Sremsko Mitrovico]] in [[sever]]ovzhodno [[Slovenija|Slovenijo]] s [[ptuj]]skim območjem ter [[Dolenjska|Dolenjsko]]. Mejila je na [[Norik]] (vključno s ''celjsko regijo'') in ''10. regijo Italije'' (Benečija in [[Istra]], na vzhodu slovenski del [[Kras]]a z Ljubljansko kotlino), na jugu in jugovzhodu [[Dalmacija]], na vzhodu pa [[Mezija]] (današnja [[Srbija]]); onstran [[meja (razločitev)|mejne]] reke [[Donava|Donave]] pa se je raztezalo z barbari naseljeno ozemlje ''Barbarik''.
[[Slika:Pannonia01.png|thumb|left|Panonija v maksimalnem obsegu]]
O bojih Rimljanov proti Panoncem stari viri poročajo zelo skopo; ''Siscio'' (današnji [[Sisek|Sisak]]) so osvojili 119 pr. n. št. Po obrambnih vojnah je v Panonski provinci po 2. stoletja n. št. je začela prevladovati rimska kultura, ki je imela zaradi legijskih taborov močan vojaški značaj. Okoli leta 100 n. št. je bila Panonija administrativno razdeljena na [[Gornja Panonija (rimska provinca)|Gornjo Panonijo]] (''Pannonia Superior'') na zahodu in na [[Spodnja Panonija (rimska provinca)|Spodnjo Panonijo]] (''Pannonia Inferior'') na vzhodu. Leta 297 je cesar [[Dioklecijan]] uvedel novo administrativno organizacijo države ([[tetrarhija]]). Panonijo je razdelil na štiri področja in sicer: Gornjo Panonijo je razdelil na Savsko Panonijo na jugu (''Pannonia Savia, Ripariensis, Interamnensis'') s središčem v Sisciji (''Siscia - Sisak'') in na Prvo Panonijo na severu (''Pannonia Prima, Superior'') s sedežem v Savariji (''Savaria'' - [[Sombotel|Szombathely]]). Spodnjo Panonijo je razdelil na Drugo Panonijo na jugu (''Pannonia Sesunda, Inferior, Sirmensis'') s sedežem v Sirmiju (''Sirmium'' - [[Sremska Mitrovica]]) in na Panonijo Valerijo na severu (''Pannonia Valeria'', imenovana po hčeri Valeriji) s sedežem v Akvinku (''Aquincum'' - Obuda, ki je sedaj del [[Budimpešta|Budimpešte]]). Poleg naštetih mest so bili pomembni centri še ''Vindobona'' (sedaj [[Dunaj]]), ''Carnuntum'' (Karnuntom, sedaj Deutch-Altenburg, ki je del Dunaja), ''Arabona'' ([[Gjur|Györ]]), ''Brigetio'' ([[Komarno]]), ''Mursa'' ([[Osijek]]), ''Taurunum'' ([[Zemun]]), ''Cimbrianae'' ([[Székesfehérvar]]) in ''Scarbantia'' ([[Šopron, Madžarska|Sopron]]).
[[Slika:Pannonia02.png|thumb|left|Panonija po razdelitvi na Gornjo in Spodnjo Panonijo]]
| |||