Pahljačekrilci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 30 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q327144
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 6:
| name = Pahljačekrilci
| fossil_range = [[kreda]] - recentno
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Členonožci|Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Žuželke|Insecta]] (žuželke)
| infraclassis = [[Krilate žuželke|Pterygota]]
| ordo = '''Strepsiptera'''
| ordo_authority = [[William Kirby|Kirby]], 1813
| subdivision_ranks = [[PodredRed (biologija)|Podredovi]] in [[Družina (biologija)|družine]]<ref>Kinzelbach, R. K. (1971): ''Morphologische Befunde an Fächerflüglern und ihre phylogenetische Bedeutung (Insecta: Strepsiptera)''. Zoologica 119(1&2) pp. 256.</ref><ref>Kinzelbach, R.K. (1978): ''Strepsiptera. Die Tierwelt Deutschlands''. 65: 166pp.</ref>
| subdivision =
* podred [[Stylopidia]]
Vrstica 28:
}}
 
'''Pahljačekrilci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Strepsiptera''', [[grščina|grško]] - streptos - ''zvit'' + pteron - ''krilo'') so nenavaden [[red (biologija)|red]] [[žuželke|žuželk]] z okoli 610 opisanimi [[vrsta (biologija)|vrstami]], ki [[parazitzajedavec|zajedajo]] na drugih žuželkah. Njihova največja posebnost je ekstremen [[spolni dimorfizem]], od ostalih žuželk pa se bistveno razlikujejo tudi po zgradbi nekaterih [[organ (biologija)|organ]]ov in [[ontogenija|ontogenetskem razvoju]]. Ime so dobili po krilih pahljačaste oblike, ki jih med mirovanjem držijo zvita.
 
==Telesne značilnosti==
Vrstica 34:
So drobne žuželke z mehkim [[zunanji skelet|zunanjim skeletom]]. Samci in samice se močno razlikujejo po telesni zgradbi.
 
Samci so dolgi manj kot 5&nbsp;mm, temnorjave barve. Na glavi so razmeroma velike oči, ki so zgrajene drugače kot [[sestavljeno oko|sestavljene oči]] drugih žuželk. Podobne so tistim pri [[trokrparjitrilobiti|trokrparjih]]h iz reda [[Phacopida]] - tvori jih nekaj deset [[leča (oko)|leč]], vsaka s svojo [[mrežnica|mrežnico]]. Tudi [[tipalnica|tipalnice]] so posebnost. So nenavadno debele, sestavljene iz 4-7 členov z izrastki, kar jim daje razvejan videz. [[Obustni aparat|Obustne okončine]] so izoblikovane v grizalo, a zelo reducirane. Prva dva člena [[oprsje|oprsja]] sta zelo majhna, zaprsje (''metatoraks'') pa je dobro razvito. Prvi par [[žuželčje krilo|kril]] je kijaste oblike in ima isto vlogo kot [[utripača|utripače]] (''haltere'') pri [[dvokrilci]]h. Zadnji par kril je velik, belkaste barve, krhko strukturo podpira reducirano omrežje [[krvna žila|žil]]. Tudi členjenost nog je reducirana.
 
Pri večini vrst so samice podobne [[ličinka]]m, brez oči, nog, tipalnic in kril, po navadi jih ščiti skelet, ki so ga odvrgle ob [[preobrazba (biologija)|preobrazbi]] v [[buba|bubo]]. Členjenost njihovega telesa je zelo zabrisana, glava in oprsje sta denimo zlita v [[glavoprsje]]. Samice pahljačekrilcev iz družine Mengenillidae imajo noge, oči in tipalnice, vendar oblika njihovega telesa še vedno spominja na ličinko, so tudi brez kril.
 
Razvijajo se z [[nepopolna preobrazba (biologija)|nepopolno preobrazbo]], natančneje [[hipermetamorfozo]] - imajo več različnih oblik larv. Larve prvega stadija imajo tri pare nog na oprsju. So brez tipalnic, čeljusti in okončin na zadku. Kasnejši stadiji larve izgledajo kot črvički, nimajo ne obustnih okončin, ne nog.
 
==Življenje==
Vrstica 46:
 
==Ekologija==
Pahljačekrilci so obligatni [[parazitzajedavec|endoparaziti]], specializirani na zajedanje določenih skupin žuželk, največkrat kožokrilcev in [[polkrilci|polkrilcev]], pa tudi [[ščurki|ščurkov]], [[bogomolke|bogomolk]], [[kobilice|kobilic]] in [[ščetinorepke|ščetinorepk]]. Živijo na vseh celinah, razen na [[Antarktika|Antarktiki]]. Vezani so na življenjsko okolje svojih gostiteljev, največ jih je v [[tropi]]h. V [[Evropa|Evropi]] živi okoli 40 vrst, njihova prisotnost v [[Slovenija|Sloveniji]] pa še ni raziskana.
 
Z zajedanjem vidno vplivajo na gostitelja. Okuženim živalim se ne razvijejo [[spolni organ]]i, zaradi česar so sterilne. Po videzu so nekje med samcem in samico. Spremeni se jim tudi [[vedenje]], okužene čebele recimo izletajo iz prezimovališč mnogo prej kot zdrave.