Oče naš: Razlika med redakcijama

Očenaš je [[Jezus Kristus|Jezusovo]]ovo izrecno navodilo učencem, kako naj molijo, zato je ta [[molitev]] razširjena v vseh [[krščanstvo|krščanskih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]]. Ker je avtor molitve [[Jezus Kristus]] osebno in je to tudi edina molitev, ki jo je priporočil, jo imenujemo tudi Gospodova molitev. V molitvi verniki nazivajo [[BogSveta OčeTrojica|Boga Očeta]] (Stvarnika) in ga s sedmimi prošnjami prosijo stvari, ki so jih potrebni v vsakdanjem življenju. Teologi pravijo, da je ta molitev tako globoka in vseobsegajoča, da ji ni mogoče priti do dna.

V nekaterih rokopisih [[Evangelij po Mateju|Matejevega evangelija]] je dodana še ena vrstica, za katero pa se v današnjem času predvideva, da je poznejši vrinek in da ne spada k prvotnemu besedilu Očenaša. Vseeno se to vrstico pogosto uporablja v liturgiji kot del očenaša ali pa kot posebno molitev (naprimer pri [[Sveta maša|maši]] sledi Očenašu kot dodatna molitev). Ta dodatek vedno molijo [[evangeličanska Cerkev|evangeličani]], zlasti v [[Pravoslavje|Pravoslavnih cerkvah]] pa ga radi razširijo še s sklicevanjem na [[Svetasveta Trojica (troedini Bog)|troedinost Boga]]:

Oče naš se je ohranil tudi v dveh slovenskih srednjeveških rokopisih. Zanimivo je, da namesto ''kraljestvo'' uporabljata besedo ''bogastvo''. To naj bi bilo zato, ker naj bi oba imela za vir zgodnjesrednjeveške molitvene obrazce, v tistem času pa besede kraljestvo slovenščina še ni poznala. Beseda [[kralj]] izhaja namreč iz osebnega imena [[Karel]] po [[Karel Veliki|Karlu Velikem]]. V slovenščino je stopila zatem, ko je [[Karantanija]] izgubila samostojnost in bila vključena v okvire [[Frankovsko kraljestvocesarstvo|Frankovskega kraljestva]].<ref>http://www.student-info.net/sis-mapa/skupina_doc/ff/knjiznica_datoteke/174638_zskj.doc</ref>