Osiromašeni uran: Razlika med redakcijama

dodanih 67 zlogov ,  pred 9 leti
m
Bot: Popravljanje preusmeritev
m (Bot: Migracija 28 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q9698)
m (Bot: Popravljanje preusmeritev)
'''Osiromašeni uran''' je oblika [[uran]]a, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le med 0,2 in 0,3 % [[izotop]]a <sup>235</sup>U (za primerjavo: naravni uran vsebuje približno 0,7 % <sup>235</sup>U). Vsebnost izotopov <sup>234</sup>U in <sup>235</sup>U je torej reducirana glede na <sup>238</sup>U in vsebuje le 60 % [[aktivnost|specifične aktivnosti]], tj. 14,8 Bq/mg. Uporablja se ga predvsem za različne ščite pred [[ionizirajoče sevanje|ionizirajočimi sevanji]], kot material za izdelavo protiuteži v letalski industriji in [[ladjarstvo|ladjarstvu]] in za izdelavo oklepno-prebojne municije. Je [[strupena kovina]], ki lahko poškoduje predvsem [[ledvica]] in [[pljuča]], vpliva pa tudi na [[živčni sistem|živčevje]] ter je po vsej verjetnosti [[teratogenost|teratogen]], [[mutagen]] in [[karcinogen]].<ref>{{cite journal | author = Miller, A.C. & McClain, D.| title = A review of depleted uranium biological effects: in vitro and in vivo studies| journal = Rev. Environ. Health | year = 2007| volume = 22| issue = 1| pages = 75–89| pmid = 17508699}}</ref>
 
== Uporaba ==
[[Slika:30mm DU slug.jpg|thumb|right|250px|Projektil iz osiromašenega urana kalibra 30 mm]]
Osiromašeni uran je eden najgostejših snovi (19,1 g/cm<sup>3</sup>) in se zato uporablja za različne ščite pred [[ionizirajoče sevanje|ionizirajočimi sevanji]] (še posebej proti [[žarek gama|žarkom gama]]) pri transportu radioaktivnih snovi in za izdelavo izredno odpornih oklepov [[oklepno bojno vozilo|oklepnih vozil]], kot je ameriški [[M1 Abrams]] (pogosto v kombinaciji s [[titan]]om, tj. ~25 % ut. volumna), z [[beton]]om kot zaščitno steno [[jedrski reaktor|jedrskega reaktorja]], v [[medicina|medicini]] pa kot ščit proti radioaktivnim snovem pri tele-terapevtskih napravah (tipična masa od nekaj 10 do nekaj 100&nbsp;kg). Uporablja se ga tudi kot material za izdelavo protiuteži v letalski industriji in [[ladjarstvo|ladjarstvu]] ter za [[satelit]]e in geofizikalno raziskovalno opremo. V zadnjih letih ga sicer iz varnostnih razlogov v vlogi protiuteži nadomešča [[volfram]].
 
Najbolj znana je uporaba osiromašenega urana za izdelavo oklepno-prebojne municije [[kaliber|kalibra]] 25&nbsp;mm, 30&nbsp;mm, 105&nbsp;mm in 120&nbsp;mm (v [[zlitina|zlitini]] s titanom), saj ga je za razliko od nekoliko gostejšega [[volfram]]a možno enostavno ulivati in stružiti v željene oblike. Poleg tega se projektili iz osiromašenega urana pri višjih [[temperatura]]h [[Adiabatna sprememba|adiabatno]] naostrijo, kar jim daje večjo prebojnost, ob udarcu v tarčo pa ostajajo ostri. Druga lastnost urana pa je samovžig ob udarcu (pirofornost), ki povzroči, da se uran ob udarcu razprši v ozračju v obliki finih prašnih delcev.
Glavne poti kontaminacije organizma z osiromašenim uranom so vdihovanje (inhalacija), zaužitje in kožni (dermalni) kontakt. Relativni delež, ki ga prispeva vsaka pot, je odvisna predvsem od fizikalnih in kemičnih lastnosti ter nivo in trajanje izpostavljenosti (npr. v [[prebavni trakt|prebavnem traktu]] se absorpcija topnih (UF<sub>6</sub>, U<sub>2</sub>(NO<sub>3</sub>)<sub>2</sub>, UO<sub>3</sub>) in netopnih oblik (UO<sub>2</sub>, U<sub>3</sub>O<sub>8</sub>) razlikuje za vsaj 2%. Dominantna pot je zaužitje preko pitja vode in prehranjevanja, poseben problem predstavljajo majhni otroci zaradi geofagije (pojav, da kdo je zemljo oz. [[prst (pedologija)|prst]]) in nezavedanja pomena [[higiena|higiene]].
 
Inhalacija se pojavi predvsem pri uporabi tovrstnega streliva, gibanja na onesnaženih območjih zaradi depozitov in uničenih vozil (tanki, padla letala), poleg tega pa na raznašanje vpliva še veter. Od celotne zaužite količine se ga več kot 95 % izloči preko [[fecesiztrebek|fecesa]]a, od absorbirane količine v [[kri|krvi]] pa se ga ~67 % filtrira skozi ledvica in izloči preko [[urinseč|urina]]a v prvih 24 urah ter 90 % v naslednjih dneh. Kontaminacija preko dermalnega kontakta je pri nepoškodovani [[koža|koži]] zelo majhna in se jo lahko zanemari, razen pri večjih ranah in zapičenih šrapnelov in drugi fragmentov, ki vsebujejo osiromašeni uran, zaradi česar lahko preide v [[obtočila|krvni obtok]].
 
=== Vpliv na človeški organizem ===
[[Slika:Basrah birth defects.svg|thumb|right|250px|Graf incidence razvojnih nepravilnosti na 1.000 rojstev, opazovanih v [[Basra|Basri]], [[Irak]]<ref>Al-Sadoon, I. ''s sod.'' (1999). [http://www.irak.be/ned/archief/Depleted%20Uranium_bestanden/DEPLETED%20URANIUM-2-%20INCIDENCE.htm »Depleted uranium and health of people in Basrah: epidemilogical evidence - II.) Incidence and pater of congenital anomalie among births in Basrah durign the period 1990-1998«]. ''Medical Journal of Basrah University'' '''17''' (1-2).</ref>]]
Glavna tarčna [[organ (biologija)|organa]] pri kemični in radiološki zastrupitvi so ledvice in [[pljuča]], glede na raziskave pri [[živali]]h pa bi morda lahko vplival tudi na [[osrednje živčevje]], jetra, kožo, razmnoževanje in razvojni proces [[zarodek|zarodka]] (embria). Udeležen naj bi bil tudi pri tvorbi kompleksov z [[beljakovina]]mi in [[fosfolipid]]i, kar se pri nizkih koncentracijah kaže kot nastajanje mikroskopskih oblog na tubularnem [[epitelijkrovno tkivo|epiteliju]]u v ledvicah, pri visokih pa kot tubularna [[nekroza]], kar pa se klinično ne izrazi (manifestira), v pljučih naj bi povzročal pljučni [[edem]], [[krvavitev|krvavitve]] (hemoragije) in [[pljučni rak]].
 
=== Diagnoza in zdravljenje ===
* analiza urina, pri čemer je poudarek na koncentracijah [[albumin]]a in [[glukoza|glukoze]], pri hudi izpostavitvi pa se v urinu pojavijo tudi beljakovine z nizko [[molekulska masa|molekulsko maso]], še posebej β2-mikroglobulin;
* analiza krvne koncentracije [[sečnina|sečnine]] in [[kreatinin]]a;
* testi za morebitno [[anemijaslabokrvnost|anemijo]] (slabokrvnost).
 
Za morebitne poškodbe pljuč je potrebno še [[radiodiagnostika|rentgensko slikanje]] [[prsni koš|prsnega koša]].
7.408

urejanj