Oljenka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q821952 |
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
||
Vrstica 2:
'''Oljenka''' je stara [[svetilka]], v kateri gori [[olje]]; razširjena je bila predvsem v [[dežela]]h, kjer so pridobivali [[rastline|rastlinska]] olja.
Oljenko so pričeli uporabljati koncem 4. tisočletja pr. n. št. v [[Stari Egipt|starem Egiptu]]. Od tam se je razširila na področje kretsko-mikenske kulture, v Palestino in Fenicijo. V [[
Na Slovenskem so se oljenke pojavile sočasnoz [[starorimska civilizacija|rimskim]] zavzetjem [[jug]]ovzhodnih [[Alpe|Alp]] v 2. polovici 1. stoletja pr. n. št. Oljenke so na področje naših krajev najprej uvažali, nato pa so jih pričele izdelovati domače [[lončarstvo|lončarske]] delavnice, ki so izdelovale dva najbolj razširjena tipa : reliefne in pečatne oljenke. Pri prvih je bil krovni del okrašen s prizori iz [[
Na [[Ptuj]]u in [[Emona|Emoni]] so bili pri arheoloških delih odkriti kalupi za izdelovanje oljenk, o lokalni proizvodnji pa pričajo pečati lončarjev. V vzhodnem delu [[Rimski imperij|rimskega imperija]], tudi na območju [[Slovenija|Slovenije]], so bile zelo pomembne oljenke iz [[Afrika|severnoafriških]] delavnic, ki so bile pogosto okrašene s [[krščanstvo|krščansko]] motiviko. Po koncu [[Antika|antike]] so se oljenke obdržale predvsem v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], v[[Evropa|srednji Evropi]] pa so v ospredje stopile [[sveča|sveče]] goreče trske in [[baklja|baklje]]. Srednjeveške oljenke so imele skledasto obliko, lončena posoda za olje pa je bila odprta. Od 17. stoletja dalje pa so izboljšali posodo in posledično zmanjšali dimljenje ter izboljšali [[svetilnost]]. Sčasoma pa so posodi dodali še [[porcelan]]ast ali [[steklo|steklen]] senčnik. Na začetku 19. stoletja pa je bila zopet priljubljena rimska oblika. V drugi polovici 19. stoletj pa je oljenko spodrinila [[petrolejka]].
|