Okupirana Ljubljana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→‎Zunanji obroč: dodana slika
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 1:
'''Okupirana Ljubljana''' je naziv za obdobje [[zgodovina Ljubljane|v zgodovini]] [[Ljubljana|Ljubljane]], ko je bilo mesto [[okupacija|okupirano]] (sprva [[Kraljevina Italija]], nato pa [[Tretji rajh]]). Največja značilnost tega obdobja je bil sistem lahkih [[fortifikacija|fortifikacij]] (kombinacija [[bodeča žica|žičnih ovir]], [[bunker]]jev, utrjenih prehodov,...); Ljubljana je tako edino [[glavno mesto]], ki je bilo v času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] popolnoma obdano s fortifikacijskim sistemom in sicer od 23. februarja [[1942]] do 9. maja [[1945]], kar znaša 1170 dni<ref>Pohar, 13.</ref>. V priznanje Ljubljančanov za preživetje v okupirani Ljubljani je bilo celotno mesto, kot prvo v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]], odlikovano z [[red narodnegaNarodnega heroja|redom narodnega heroja]]<ref>Pohar, 3.</ref>.
 
== Zunanji obroč ==
Vrstica 49:
Emilio Grazioli<ref>Žgajnar, 9.</ref>}}
 
S tem se delo na fortifikacijah ni končalo. 13. marca 1942 je tako Robotti sporočil, da se »nadaljuje delo pri napeljavi električne razsvetljave, ojačanju položajev za orožje in dovršitvi žične ovire«<ref name="Juvančič-144"/>. Zaradi nekaterih porazov leta 1942 je general Robotti [[11. maj]]a imenoval tričlansko ''Posebno komisijo za zgraditev utrjenega zidu okoli Ljubljane'' (sestavljali so jo predstavniki ljubljanskega garniziona, visokega komisarja in poveljnika inženirskih enot), ki naj bi opravila pregled obstoječe [[infrastruktura|infrastrukture]] in predlagala oz. načrtovala izgraditev nove<ref name="Juvančič-144"/>. Komisija je ugotovila, da je bilo delo na nekaterih področjih neustrezno; junija 1942 so o [[Ljubljanačetrtna -skupnost Vič|viškem]] bloku zapisali, da so »obrambni zidovi neenakomerno zgrajeni, debla samo skupaj zmetana, brez estetskega čuta«<ref name="Juvančič-144"/>.
 
Komisija je tako opravila svoje delo in začeli so se popravki. Na nekaterih odsekih so povečali obseg obroča, tako da je zajela tudi celotna naselja oz. območja (npr. [[Centralno pokopališče Žale|Ljubljanske Žale]]), ki so bila do takrat izven obroča. Začeli so gradnjo [[bunker]]jev, povečali število bodeče žice, zasedli oz. izselili nekatere okoliške hiše pri obroču (nekatere zaradi suma sodelovanja pri nelegalnem prehodu obroča, nekatere pa zaradi potrebe posadk; na obroču so tako zasedli 12 [[hiša|hiš]]).
 
Robotti in Roatta pa sta 19. julija skupaj pregledala celotni obrambni obroč in sta potrdila slabo kakovost dela: »Nobena obrambna priprava ne obsega trdnosti in silovitosti, ki bi jo želeli. Nobena ni zgrajena s širokostjo kriterijev in voljo, ki zmaga vsako oviro in ki sem jo večkrat priporočal«<ref name="Juvančič-144"/>. Zato je Robotti še isti dan ukazal utrditi obrambni pas, medtem ko je Roatta zahteval izdelavo vojnega načrta za obrambo Ljubljane ter dokončanje obrambnega pasu do 15. septembra 1942<ref name="Juvančič-144"/>. Popolnoma so izselili še 42 hiš (skupaj 57 družin s preko 320 družinskimi člani), postavili so španske jezdece, [[stražnica|stražnice]],... in razglasili [[policijska ura|policijsko uro]]<ref>Žgajnar, 14.</ref>. Začeli so tudi utrjevati prehodne bloke ter pričeli graditi artilerijske in mitralješke postojanske, patruljne steze ter ceste (na [[Golovec]])<ref name="Juvančič-144"/>. Kljub temu pa je delo potekalo počasi. Tako je [[Ministrstvo za vojno Kraljevine Italije]] šele 29. junija odobrilo gradnjo petih utrdb na [[Rožnik]]u (v vrednosti 9 milijonov [[italijanska lira|lir]]<ref name="Juvančič-146">Juvančič, 146.</ref>); 10. avgusta 1942 je odobrilo izgradnjo stalne patruljne poti v dolžini 26&nbsp;km; v ta namen so določili 4,5 milijona lir<ref name="Juvančič-144"/>. Septembra 1942 je na gradnji obrambnega pasu delalo 450 do 600 civilnih delavcev; podjetje Marconi je gradilo severovzhodni del, Marin zahodni, Rizzi-Marconi jugovzhodni in S. A. Zambellitti jugozahodni del obroča<ref name="Juvančič-146"/>.
Vrstica 60:
 
== Notranji obroč ==
Poleg zunanjega, obrambega pasu pa so Italijani vpeljali še notranji obroč znotraj samega mesta. S tem so ločili center Ljubljane od predmestij (Vič, [[Šiška]], [[Ljubljana Moste|Moste]]). Postavili so cestne prepreke ter stražarnice, ki pa niso bili stalno nameščene, saj so jih občasno premikali. 24. avgusta 1942 so bile stražarnice (vseh je bilo 34) stale: [[Ziljska cesta, Ljubljana|Ziljska cesta]] (železniški prehod), [[Tržaška cesta, Ljubljana|Tržaška cesta]] (pozneje premeščena na [[Levstikoa cesta, Ljubljana|Levstikovo]]), [[Groharjeva ulica, Ljubljana|Groharjeva ulica]], [[Snežniška ulica, Ljubljana|Snežniška ulica]], [[Murnova ulica, Ljubljana|Murnova ulica]], [[Gorupova ulica, Ljubljana|Gorupova ulica]], [[Emonska ulica, Ljubljana|Emonska ulica]], [[Krakovski nasip, Ljubljana|Krakovski nasip]], [[Šentjakobski most, Ljubljana|Šentjakobski most]], [[Galusovo nabrežje, Ljubljana|Galusovo nabrežje]], [[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] ([[Stari trg, Ljubljana|Stari trg]]), [[Študentska ulica, Ljubljana|Študentska ulica]], [[Streliška ulica, Ljubljana|Streliška ulica]], [[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanska cesta]], [[Znameniška ulica, Ljubljana|Znameniška ulica]], [[Usnjarska ulica, Ljubljana|Usnjarska ulica]], [[ŠkofjaRozmanova ulica, Ljubljana|Škofja ulica]], [[Sv. Petra ulica, Ljubljana|Sv. Petra ulica]], [[Ilirska ulica, Ljubljana|Ilirska ulica]], [[Vrhovčeva ulica, Ljubljana|Vrhovčeva ulica]], [[Prisojna ulica, Ljubljana|Prisojna ulica]], [[Friškovec, Ljubljana|Friškovec]], [[Masarykova ulica, Ljubljana|Masarykova ulica]], [[Prešernova cesta, Ljubljana|Prešernova cesta]] (ob železniškemu prehodu), [[železniška postaja Ljubljana Šiška|železniška postaja Ljubljana-Šiška]], [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovška cesta]] (ob železniškem prehodu), [[Puharjeva ulica, Ljubljana|Puharjeva ulica]], [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjeva cesta]] (ob železniškem prehodu), [[Tomšičeva ulica, Ljubljana|Tomšičeva ulica]], [[Šubičeva ulica, Ljubljana|Šubičeva ulica]], [[Veselova ulica, Ljubljana|Veselova ulica]] in [[Erjavčeva ulica, Ljubljana|Erjavčeva ulica]]<ref name="Juvančič-150"/><ref name="Juvančič-152">Juvančič, 152.</ref>. Oktobra 1942 so dokončali notranji obroč; po poročilu iz 20. februarja 1943 so za notranji obroč porabili 225 [[španski jezdec|španskih jezdecev]]<ref name="Juvančič-152"/>. Posledično so celotno okupirano Ljubljano razdelili na tri cone: notranja cona ([[Gosposvetska ulica, Ljubljana|Gosposvetska]]-Prešernova-Erjavčeva-[[Trubarjeva ulicacesta, Ljubljana|Trubarjeva]]-[[Kopitarjeva ulica, Ljubljana|Kopitarjeva]]), cona II (ostala Ljubljana brez Viča, Šiške in Most) in cona III (Vič, Šiška, Moste)<ref name="Juvančič-152"/>.
 
== Garnizion ==
Vrstica 72:
8. maja 1945 ob 23:00 se je pričel umik nemških oboroženih sil in Slovenskega domobranstva iz Ljubljane; tako so Ljubljano zapustili brez boja<ref name="Jože Simšič-Jelen 2011">Jože Simšič-Jelen: ''Bojna pot 29. hercegovske divizije do Ljubljane'', v ''Vojnozgodovinski zbornik 43/2011, 78.</ref>. Naslednji dan so ob 3:00 zjutraj prve partizanske izvidnice iz sestave 11. in 14. brigade [[29. (hercegovska) divizija (NOVJ)|29. hercegovske divizije]] dosegle [[Karlovški most, Ljubljana|Karlovški most]]<ref>Lukež, 55.</ref>, medtem ko so pozneje istega dne vstopile tudi v celotno Ljubljano<ref>Lukež, 56.</ref>. 11. in 14. hercegovski brigadi sta bili zjutraj že v [[Medvode|Medvodah]], medtem ko je 13. brigada iste divizije ob 17:00 prišla v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvid]]<ref name="Jože Simšič-Jelen 2011"/>.
 
26. maja, na dan ko je v Ljubljano prišel [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]], so Ljubljano dokončno odprli in s tem dokončno omogočili neomejen prehod<ref>Lukež, 57.</ref>.
 
== Pot spominov in tovarištva ==
Vrstica 91:
== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam trdnjav v Sloveniji|seznam fortifikacij v Sloveniji]]
* [[druga svetovna vojna v Sloveniji]]