Redakcija: 08:15, 21. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q205805 ← Starejše urejanje		Redakcija: 03:43, 12. junij 2013 uredi razveljavi Kolega2357-Bot (pogovor \| prispevki) Boti 7.408 urejanj m Bot: Popravljanje preusmeritev Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Ohranítveni zákon''' v [[fizika\|fiziki]] trdi, da se določena [[meritev\|merljiva]] [[značilnost]] izoliranega [[fizikalni ssitem\|fizikalnega sistema]] ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje. Sledi nepopoln seznam ohranitvenih [[fizikalni zakon\|zakonov]], ki so do sedaj vedno veljali: * [[prvi zakon termodinamike\|zakon o ohranitvi energije]] (vključno z [[masa\|maso]]) (ali energijski zakon, oziroma [[prvi zakon termodinamike]]) ** [[izrek o ohranitvi kinetične in potencialne energije]] * [[zakon o ohranitvi mase]] * [[izrek o gibalni količini\|izrek o ohranitvi gibalne količine]] * [[izrek o vrtilni količini\|izrek o ohranitvi vrtilne količine]] * [[zakon o ohranitvi naboja]] * ohranitev [[barvni naboj\|barvnega naboja]] Vrstica 20: * ''Kar ostane nespremenjeno sredi spremembe'' Zamisel, da se nekatere stvari pri razvoju Vesolja ne spremenijo, je dolgo časa navduševala [[~~filozof~~filozofija#Filozofi in filozofija\|filozofe]]e kot tudi [[znanstvenik]]e. ''[[invariantnost\|Invariante]]'', oziroma [[fizikalna količina\|količine]], ki se ohranjajo, kakor zgleda ohranjajo tisto, kar bi radi poimenovali 'fizikalna stvarnost' in njihov obstoj ima večji pomen kot pa obstoj drugih fizikalnih količin. Ti zakoni v veliki meri poenostavljajo zgradbo fizikalnih teorij. So odločilna osnova za večino rešitev enačb fizike.

Ohranitveni zakon: Razlika med redakcijama