Odklopnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 32 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q211058 |
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
||
Vrstica 1:
'''Odklopnik''' je vrsta [[stikalo|stikala]], ki samodejno zazna preobremenitev ali [[kratek stik]] v [[elektrika|električnem]] [[
[[Slika:LargeCircuitBreaker.jpg|thumb|right|200px|Odklopnik firme ABB]]
Vrstica 10:
Večji odklopniki dostikrat uporabljajo neposredno detekcijo toka (npr. preko tokovnih [[transformator]]jev), proženje pa uravnavajo [[elektronika|elektronski]] zaščitni elementi. Pri manjših odklopnikih so vrednosti prožilnih tokov fiksno določeni, nekoliko večji odklopniki imajo možnost nastavitve toka proženja (tako za preobremenitev, kot kratek stik), največji odklopniki pa imajo poleg tega tudi možnost nastavitve dolžine zakasnitve izklopa, kar služi za potrebe selektivnega delovanja več odklopnikov v neki veji omrežja.
V primeru proženja je potrebno zagotoviti čim hitrejši razmik kontaktov in prekinitev toka. Za odpiranje kontaktov poskrbijo [[vzmet]]i, ki so izbrane tako, da so kontakti med obratovanjem stisnjeni z dovolj veliko silo, da ne pride do pregrevanja kontaktnih površin ter prevelikega odbijanja in posledičnega [[varjenje|zvarjenja]] kontaktov ob preklopih. Deloma pa se lahko koristi tudi [[
Ob prekinitvi tokokroga, ki ima tudi [[induktivnost|induktivni]] ali [[kapacitivnost|kapacitivni]] karakter, ob razpiranju kontaktov pride med kontakti tudi do električnega [[oblok]]a, ki razvije visoko [[temperatura|temperaturo]], poškoduje kontaktne površine in poveča prevodnost okoliškega medija do te mere, da kljub razprtim kontaktom tok teče dalje , kar ima lahko za posledico [[eksplozija|eksplozijo]] odklopnika in poškodbo opreme, ki jo ta odklopnik ščiti. Zato je potrebno poskrbeti, da oblok čim hitreje ugasne, kar se izvaja na različne načine:
* Odpiranje kontaktov v trenutku, ko tok doseže vrednost nič (v primeru [[izmenični električni tok|izmeničnega toka]]) omogoča, da ob razpiranju kontaktov tok ne teče, s tem pa tudi ni nevarnosti električnega obloka. Pri omrežni [[frekvenca|frekvenci]] 50 Hz tok prečka ničlo vsakih 10 [[sekunda|ms]].
* Delitev obloka na več delnih oblokov se uporablja zaradi dejstva, da je napetost obloka približno konstantna ne glede na dolžino obloka. Njena velikost je odvisna od materiala na obeh straneh oblika in po navadi znese 10 ÷ 30 V. Če se oblok razdeli na več delnih oblokov, je skupna napetost obloka enaka vsoti napetosti delnih oblokov. Vsota napetosti delnih oblokov predstavlja protinapetost pritisnjeni omrežni napetosti, kar ima za posledico omejitev toka in hitrejšo ugasnitev obloka. Oblok se na več delnih oblokov razbije z uporabo obločnih (''deion'') komor, ki sestojijo iz medsebojno [[izolacija|izoliranih]] vzporedno položenih kovinskih lamel, katerih število je tolikšno, da je vsota napetosti delnih oblokov zadosti visoka (teoretično vsaj toliko, kot je pritisnjena omrežna napetost, ali več). Zasnova kontaktov omogoča, da oblok zaradi magnetne sile zapusti kontaktno mesto in se usmeri v obločno komoro, kjer razpade na več delnih oblokov, s čimer se oblok raztegne in ohladi.
Vrstica 22:
* Uporaba magnetnega polja za podaljšanje obloka, zaradi česar se oblok lažje ohladi in posledično ugasne.
* Nadomestitev zraka z drugim medijem ([[vakuum]], [[olje]], [[
Vse te tehnike pa nastanka obloka ne morejo popolnoma odpraviti, kar omeji življenjsko dobo kontaktov. Pri večjih odklopnikih je obrabljene kontaktne površine možno zamenjati, pri manjših odklopnikih pa je na koncu življenjske dobe potrebno menjati celoten odklopnik.
| |||