Filip II. Makedonski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 57 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q130650 |
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
||
Vrstica 84:
Leta 340 pr. n. št. je začel oblegati Perint ob [[Marmarsko morje|Marmarskem morju]] in leta 339 pr. n. št. še [[Bizanc]]. Po neuspešnem obleganju obeh mest je bil njegov vpliv v celi Grčiji ogrožen. Z zmago nad združeno atensko in tebansko vojsko v bitki pri Heroneji leta 338 pr. n. št. mu je kljub prejšnjim neuspehom uspelo ponovno vzpostaviti svojo avtoriteto v egejski regiji. Še istega leta je porušil Amfiso, ker so njeni prebivalci nezakonito obdelovali del Krizejske ravnice, ki je pripadala [[Delfi|Delfom]].
Leta 337 je ustanovil [[Korintska zveza|Korintsko zvezo]]. Članice zveze so se dogovorile, da se med seboj ne bodo vojskovale, razen če bi morale zatreti notranje upore. Filip je bil imenovan za poveljnika armade (''[[hegemon]]a''), ki naj bi napadla [[Perzija|Perzijsko cesarstvo]]. Leta 336 pr. n. št., ko je bil napad na Perzijo še v zelo zgodnji fazi, so Filipa umorili. Nasledil ga je sin [[Aleksander Veliki|Aleksander III.]].
==Umor==
Vrstica 96:
Petdeset let kasneje je zgodovinar [[Klitarh]] zgodbo razširil in polepšal. Stoletje kasneje je to zgodbo pripovedoval [[Diodor Sicilski]] in vsi drugi zgodovinarji, ki so kot vir uporabili Klitarha. V šestnajsti knjigi Diodorjevih ''Zgodb'' piše, da je bil Pavzanij iz Orestide nekaj časa Filipov ljubimec, potem pa je njegovo mesto prevzel Atalov prijatelj, ali morda sorodnik, z enakom imenom. Ko je Pavzanij iz Orestide javno diskreditiral svojega soimenjaka, je Atalov prijatelj naredil samomor. Atal se mu je zato maščeval, tako da ga je povabil na kosilo, ga opil in organiziral njegovo posilstvo.
Pavzanij iz Orestide se je pritožil Filipu. Filip Atala ni mogel kaznovati, saj ga je nameraval skupaj s [[Parmenion (vojskovodja)|Parmenionom]] poslati v [[Azija|Azijo]], da bi vzpostavila mostišče za načrtovani napad na [[
Drugi zgodovinarji, na primer [[Justin (zgodovinar)|Justin]], domnevajo, da sta bila s spletko vsaj seznanjena, če ne vpletena, tudi [[Aleksander Veliki|Aleksander]] in/ali njegova mati Olimpija. Domnevo naj bi potrdilo Olimpijno polaganje venca na Pavzanijev grob po njeni vrnitvi iz pregnanstva in kasnejše nasipanje visoke gomile. Ukazala je tudi, da se v njegov spomin vsako leto opravijo daritve.
| |||