Filip II. Francoski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q34428
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Louis-Félix Amiel-Philippe II dit Philippe-Auguste Roi de France (1165-1223).jpg|napis=Filip II. Avgust}}
 
'''Filip II. Avgust''' ([[francoščina|francosko]] Philippe Auguste), [[Seznam francoskih kraljev|francoski kralj]] iz [[dinastijavladarska rodbina|dinastije]] [[Kapetingi|Capet]], ki je vladal od leta [[1180]] do svoje smrti, * [[21. avgust]] [[1165]], Gonesse, Val-d'Oise, [[Francija]], † [[14. julij]] [[1223]], Mantes, Francija.
 
Filip je bil sin [[Ludvik VII. Francoski|Ludvika VII.]] in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi [[Matilda Spanheimska|Matildi]] izvirala iz rodu [[Koroška (vojvodina)|koroških]] [[Spanheimi|Spanheimov]]. Ob rojstvu je dobil ime ''Dieudonné'' – od Boga poslan – ker je bil Ludvikov prvi (in edini) sin. Bil je eden najuspešnejših francoskih vladarjev v [[Srednji vek|srednjem veku]], ki je razširil tako ozemlje kot politični vpliv francoske monarhije. Razbil je veliko anžuvinsko cesarstvo, ki se je raztezalo od [[Pireneji|Pirenejev]] do [[Irska|Irske]] in leta [[1214]] v bitki pri Bouvinesu porazil veliko koalicijo, ki so jo sestavljale [[Nemčija]], [[Flandrija]] in [[Anglija]]. Reorganiziral je državno upravo, dosegel finančno stabilnost in s tem omogočil hitro gospodarsko rast. Obrzdal je oblast plemstva in del oblasti prenesel na srednji družbeni razred, zato je med svojimi podložniki veljal za dobrega kralja.
== Zgodnja leta ==
Filip II. je dobil francosko krono od svojega bolehnega očeta Ludvika VII. [[1. november|1. novembra]] [[1179]] v [[katedralastolnica|katedrali]] v [[Reims]]u. [[28. april]]a [[1180]] se je poročil z Izabelo Hainautsko, ki mu je kot doto prinesla grofijo [[Artois]].
 
== Utrjevajanje državnih meja ==
Vrstica 29:
 
== Tretja križarska vojna ==
Filip je odšel na [[Tretja križarska vojna|tretji križarski pohod]] ([[1189]]-[[1192]]) skupaj z Rihardom I. Angleškim in cesarjem [[Sveto Rimskorimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva]] [[Friderik I. Barbarossa|Friderikom I. Barbarosso]]. Njegova vojska je odšla na pot iz Vézelaya [[1. julij]]a [[1190]]. Na začetku so [[Francozi]] in [[Angleži]] potovali skupaj, v [[Lyon]]u pa sta se vojski razšli: Rihard se je odločil za potovanje po morju, Filip pa za pot preko [[Alpe|Alp]] do [[Genova|Genove]]. Vojski sta se ponovno združili v [[Messina|Messini]], kjer sta prezimili. Francozi so iz Messine odpluli [[30. marec|30. marca]] [[1191]] in [[20. maj]]a pripluli v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Po pristanku so odšli pred [[Akon]], ki ga je že oblegala manjša križarska vojska in začeli graditi težke [[oblegovalne naprave]]. 8. junija so pred Akon prišli še Angleži.
 
Po prihodu Angležev se je zgodilo nekaj nepredvidljivih dogodkov: Filip je resno zbolel za [[dizenterija|dizenterijo]], ki je močno ohladila njegovo križarsko gorečnost, zaradi Rihardove oholosti po osvojitvi mesta so se zelo zaostrili odnosi med kraljema, v Franciji pa je umrl Filip Alzaški, ki je posedoval grofijo [[Vermandois]]. Njegova smrt je ogrozila mirovno pogodbo iz Gisorsa, s katero je hotel Filip blokirati močno bloiško-šampanjsko zvezo. Filip se je zato odločil, da se vrne domov in uredi nasledstvo Fladnrije. Njegovo odločitev je podkrepila tudi možnost, da v Rihardovi odsotnosti napade njegove posesti v severni Franciji. Filipov odhod Rihardu ni bil pogodu in je zaradi tega izjavil: ''"Sramotno in nečastno je oditi, preden dokončaš delo, zaradi katerega si prišel. Če pa (Filip) meni, da je slabega zdravja ali se boji, da bo tukaj umrl, naj pač gre."''
Vrstica 48:
 
== Zadnja leta ==
Papeževa prošnja, naj ukrepa proti [[Herezija|heretikom]] v [[Languedoc]]u, je pri Filipu naletela na gluha ušesa. Papeževega poziva na križarski pohod proti [[Albižanikatari|albižanom]] in [[Katari|katarom]] leta [[1208]] Filip ni podprl, vendar ga ni tudi ni oviral. Vojna proti katarom je trajala vse do leta [[1244]], ko so padle njihove zadnje utrdbe. Ozemlje heretikov v južni Franciji je po vojni pripadlo francoski kroni.
 
Od leta [[1216]] do [[1222]] je bil Filip arbiter v nasledstveni vojni v Šampanji in na koncu podprl burgundijskega grofa Eudesa III. in cesarja Svetega Rimskega cesarstva Friderika II., da se je vojna končala.
 
Filip II. je bil pomemben kralj, ki je igral veliko vlogo v času največjih inovacij v gradbeništvu in šolstvu v srednjem veku. Najbolj korenite spremembe so se zgodile v njegovi prestolnci [[Pariz]]u, kjer so zgradili široke ceste, glavno tržnico [[Les Halles]], nadaljevali z gradnjo mogočne gotske [[Katedralastolnica|katedrale]] [[Notre-Dame de Paris]], ki so jo začeli graditi leta [[1163]], zgradili [[Louvre]] in leta [[1200]] utrli pot [[Sorbonne|pariški univerzi]]. Pod Filipovim vodstvom je Pariz postal prvo znano srednjeveško mesto učenosti. Zanimivo je, da je leta [[1224]] organiziral celo veliko preskušanje vin, na katerem je bilo preko sedemdeset vrst vin iz cele [[Evropa|Evrope]]. Pesnik Henrik d'Angeli je o tem napisal pesnitev z naslovom ''Bitka vin'' (''[[La Bataille des Vins]]'').
[[14. julij]]a [[1223]] je Filip v Mantesu umrl. Pokopali so ga v [[Bazilika|baziliki]] [[Bazilika Saint-Denis|Saint-Denis]]. Nasledil ga je sin [[Ludvik VIII. Francoski|Ludvik VIII.]]