Filip II. Francoski: Razlika med redakcijama

{{bioslika|islike=Louis-Félix Amiel-Philippe II dit Philippe-Auguste Roi de France (1165-1223).jpg|napis=Filip II. Avgust}}

 

 

Filip je bil sin [[Ludvik VII. Francoski|Ludvika VII.]] in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi [[Matilda Spanheimska|Matildi]] izvirala iz rodu [[Koroška (vojvodina)|koroških]] [[Spanheimi|Spanheimov]]. Ob rojstvu je dobil ime ''Dieudonné'' – od Boga poslan – ker je bil Ludvikov prvi (in edini) sin. Bil je eden najuspešnejših francoskih vladarjev v [[Srednji vek|srednjem veku]], ki je razširil tako ozemlje kot politični vpliv francoske monarhije. Razbil je veliko anžuvinsko cesarstvo, ki se je raztezalo od [[Pireneji|Pirenejev]] do [[Irska|Irske]] in leta [[1214]] v bitki pri Bouvinesu porazil veliko koalicijo, ki so jo sestavljale [[Nemčija]], [[Flandrija]] in [[Anglija]]. Reorganiziral je državno upravo, dosegel finančno stabilnost in s tem omogočil hitro gospodarsko rast. Obrzdal je oblast plemstva in del oblasti prenesel na srednji družbeni razred, zato je med svojimi podložniki veljal za dobrega kralja.

== Zgodnja leta ==

 

== Utrjevajanje državnih meja ==

 

== Tretja križarska vojna ==

 

Po prihodu Angležev se je zgodilo nekaj nepredvidljivih dogodkov: Filip je resno zbolel za [[dizenterija|dizenterijo]], ki je močno ohladila njegovo križarsko gorečnost, zaradi Rihardove oholosti po osvojitvi mesta so se zelo zaostrili odnosi med kraljema, v Franciji pa je umrl Filip Alzaški, ki je posedoval grofijo [[Vermandois]]. Njegova smrt je ogrozila mirovno pogodbo iz Gisorsa, s katero je hotel Filip blokirati močno bloiško-šampanjsko zvezo. Filip se je zato odločil, da se vrne domov in uredi nasledstvo Fladnrije. Njegovo odločitev je podkrepila tudi možnost, da v Rihardovi odsotnosti napade njegove posesti v severni Franciji. Filipov odhod Rihardu ni bil pogodu in je zaradi tega izjavil: ''"Sramotno in nečastno je oditi, preden dokončaš delo, zaradi katerega si prišel. Če pa (Filip) meni, da je slabega zdravja ali se boji, da bo tukaj umrl, naj pač gre."''

 

== Zadnja leta ==

 

Od leta [[1216]] do [[1222]] je bil Filip arbiter v nasledstveni vojni v Šampanji in na koncu podprl burgundijskega grofa Eudesa III. in cesarja Svetega Rimskega cesarstva Friderika II., da se je vojna končala.

 

[[14. julij]]a [[1223]] je Filip v Mantesu umrl. Pokopali so ga v [[Bazilika|baziliki]] [[Bazilika Saint-Denis|Saint-Denis]]. Nasledil ga je sin [[Ludvik VIII. Francoski|Ludvik VIII.]]