Redakcija: 22:23, 11. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 32 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q208106 ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:03, 10. junij 2013 uredi razveljavi Kolega2357-Bot (pogovor \| prispevki) Boti 7.408 urejanj m Bot: Popravljanje preusmeritev Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:bloques_tabla_periódica.png\|400px\|right]] '''Blok s''' [[periodni sistem elementov\|periodnega sistema elementov]] sestavljajo [[element]]i iz prve in druge skupine elementov ([[~~alkalijske~~alkalijska ~~kovine~~kovina\|alkalijske]] in [[zemljoalkalijska kovina\|alkalijske zemeljske kovine]]) ter [[vodik]] in [[helij]]. Zanje je značilno, da so v osnovnih stanjih [[atom]]ov njihovi energetsko najbogatejši [[elektron]]i na [[orbitala\|orbitalah s]]. Vsi atomi, razen vodika in helija, te elektrone zelo lahko oddajo in tvorijo [[kation]]e z nabojem 1+ (elementi iz prve skupine in vodik) ali 2+ (elementi iz druge skupine). Elektronska konfiguracija helija je kemijsko izredno stabilna, zato ne tvori nobene znane stabilne spojine in ga prištevamo med [[žlahtni plin\|žlahtne pline]]. Vsi elementi, razen helija, s so izredno močni [[redoks reakcija\|reducenti]], zato jih v naravi nikoli ne najdemo v elementarni obliki. Elementi v [[kovina\|kovinski]] obliki se pridobivajo z [[elektroliza\|elektrolizo]] [[talina\|talin]] njihovih [[sol]]i. Pridobivanje z elektrolizo vodnih raztopin njihovih soli ni mogoče, ker takoj po nastanku reagirajo z vodo v hidrokside in vodik. Vse kovine iz bloka s, razne [[litij]]a, [[berilij]]a, [[rubidij]]a in [[cezij]]a, je leta [[1807]] in [[1808]] izoliral [[Humphry Davy\|Sir Humphry Davy]]. Berilij sta neodvisno drug od drugega izolirala F. Wooler in A.A. Bussy leta [[1828]]. Litij je izoliral Robert Bunsen leta [[1854]]. Leta [[1864]] je izoliral še rubidij in s [[spektroskopija\|spektroskopijo]] odkril cezij. Cezij je šele leta [[1881]] izoliral Carl Setterberg z elektrolizo raztaljenega cezijevega cianida. [[Trdota]] kovin iz bloka s je zelo različna: vse alkalijske kovine so izredno mehke, berilij pa je precej trd. Vse kovine, razen berilija in [[magnezij]]a, so zelo reaktivne in zato neuporabne za pripravo [[zlitina\|zlitin]]. Izjema so zlitine s [[svinec\|svincem]], v katerih je njihova vsebnost manjša od 2%. Berilij in magnezij se kljub visoki ceni uporabljata v lahkih in trdnih zlitinah in kot reducenta v [[organska kemija\|organski kemiji]] in pri pridobivanju [[titan]]a, [[cirkonij]]a in [[tantal (razločitev)\|tantala]]a iz njihovih [[ruda\|rud]]. Vse kovine iz bloka s so na [[zrak]]u vnetljive in zahtevajo pazljivo ravnanje. Vse, razen berilija in magnezija, se morajo skladiščiti v [[argon]]u ali v inertnih tekočih [[ogljikovodik]]ih. Z vodo burno reagirajo in sproščajo vodik. Izjemi sta magnezij, ki reagira počasi, in berilij, ki reagira samo [[amalgam]]iran z [[živo srebro\|živim srebrom]], ki razgrajuje nastali oksidni sloj. Vrstica 18: * [[Blok d]] * [[Blok f]] * [[Razširitev periodnega sistema elementov\|Blok g]] [[Kategorija:Periodni sistem elementov]]

Blok s: Razlika med redakcijama