Bled: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zunanje povezave: + {{Wikipotovanje|Bled}} |
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
||
Vrstica 17:
Bled je naselje ob [[Blejsko jezero|Blejskem jezeru]], spada med starejše in najlepše [[turizem|turistične kraje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Leži na nadmorski višini 504 [[m]], sredi razgibane, [[ledenik|ledeniško]] preoblikovane pokrajine, na prehodu iz ''Radovljiške kotline'' v [[vzhod]]no vznožje [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Bled je bilo od zgodnjega srednjega veka ime za fevdalno posest, ki je obsegala prostor med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Današnje mestno naselje je nastalo iz vasi Grad, Mlino, Rečica, Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli [[jezero|jezera]], ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin (Grad 599 mnm, Straža, Kozarca 558 mnm, Osojnica 756 mnm in Ravnica 729 mnm) Mestno naselje je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so po zemljiški odvezi kmetje najprivlačnejša kmetijska zemljišča ob vzhodni obali jezera pričeli prodajati premožnim meščanom za gradnjo počitniških vil in so se vasi Grad, Zagorice in Želeče pričele zraščati. Uradno je Bled pridobil status mesta leta [[1960]].
Jezero, ki je dolgo 2,12 [[kilometer|km]] in široko od pol do 1 km, ima poleti prijetno ogreto vodo, primerno za kopanje, ki se na površini segreje do 25 °C in ohrani primerno temperaturo (do 18 °C) vse do jeseni. V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne. Ob blejskem geološkem prelomu je blizu jezera termalni vrelec (23 °C), zajet v pokritih bazenih dveh [[hotel]]ov.
== Kulturna dediščina ==
Vrstica 25:
== Zgodovina ==
[[Slika:Bled lake.jpg|thumb|center|700px|[[Blejsko jezero]] z gradom]]
Leta [[2004]] je Bled praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. Posestvo med Savo Dolinko in Savo Bohinjko je bilo vse do sredine 19. stoletja ([[1858]]) z nekaj vmesnimi prekinitvami v lasti Briksenških škofov. Vmes je bil za kratek čas v državni lasti, v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je pripadal Napoleonovemu cesarstvu, nekaj časa pa avstrijskemu. Po odpravi fevdalizma je lastništvo prehajalo iz rok v roke, v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] je bil Blejski kot del [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Zavoljo znanih oseb, ki so ga obiskovale ([[Arnold Rikli]], dinastija [[Karađorđevići|Karađorđević]], [[Josip Broz - Tito|Tito]], itd.), se je Bled začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Zasluge za razvoj turizma pripisujemo tujcem, zlasti pa Arnoldu Rikliju, pionirju blejskega zdraviliškega turizma (1854). Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana-Trbiž leta 1870, oziroma Celovec/Beljak-Trst ([[1906]]). Tega leta ([[1906]]) je na postajo Bled-Jezero pripeljal prvi vlak [[Bohinjska proga|bohinjske železnice]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se na Bledu prične z intenzivno gradnjo novih hotelov in vil. Izgradnja najstarejših hotelskih objektov sicer sega še v čas pred prvo svetovno vojno: Lousienbad (današnje Toplice), hotel Adria (današnji hotel Jadran), Mallnarjeva gostilna (današnji Park Hotel), Kurhaus (v današnjem Zdraviliškem parku) itd. Premožni tujci so gradili počitniške vile tako pri jezerski obali kot v vaseh. Bled je bil eden izmed najbolj mondenih evropskih letovišč tistega časa. Prvi na današnjem ozemlju Slovenije so dobili asfaltirane ceste, že leta [[1914]] je kraj dobil elektriko in vodovod. Po drugi svetovni vojni so poleg adaptacije nadaljevali z gradnjo turističnih zmogljivosti (hotelov in vil), zlasti na vzhodni obali jezera. Nagel turistični razvoj je v 1. polovici 20. stoletja sovpadal tudi z naraščanjem števila prebivalstva, kar za druge slovenske pokrajine ni bilo tako izrazito.
[[Slika:Bled under the snow.JPG|thumb|right|350px|Bled]]
|