Biškek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 109 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q9361
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 7:
Na območju današnjega Biškeka je bila na [[Svilna cesta|Svilni cesti]] vedno tradicionalna karavanska postaja.
 
Leta 1825 je na tem mestu, kan iz Kokanda, zgradil trdnjavo. Rusi so jo leta 1862 preuredili v vojaško utrdbo in jo poimenovali Pišpek. V mesto so naselili ruske kmete. Leta 1897 je imel Pišpek le 6600 prebivalcev, ki so živeli v blatnih hišah. Po prihodu [[komunistkomunizem|komunistov]]ov na oblast in ustanovitvi [[Sovjetska zveza|SSSR]], je bila v njeni sestavi leta 1926 ustanovljena Kirgiška ASSR. Mesto Pišpek je postalo njeno glavno mesto. Preimenovali so ga v [[Frunze]], po sovjetskem generalu [[Mihail Vasiljevič Frunze|Mihailu FrunzeFrunzeju]]ju, tesnem [[LeninVladimir Iljič Uljanov|Leninovem]]ovem sodelavcu, rojenem v tem mestu. General Frunze je igral ključno vlogo pri dogodkih v letih 1905 in 1917 in v ruski državljanski vojni v začetku leta 1920.
 
Sovjetska oblast je spodbujala industrijalizacijo in v mestu, ki je bilo u tradicionalno poljedelsko in živinorejsko, zgradila [[Tovarna|tovarn]]e. Ukinila je [[Nomadi|nomad]]ski način gospodarjenja in dotedanje nomade naseljevala v mestih, tudi v Frunzeju. Med [[2.druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so se v mesto preselile tovarne iz drugih vojnih območij. V mesto se je naselilo mnogo [[Rusi|Ruso]]v, ki so po vojni tvorili večinsko prebivalstvo.
 
Leta 1991, po razpadu SSSR, postane Kirgizistan samostojna država. Frunze se preimenuje v Biškek in postane glavno mesto neodvisnega Kirgizistana. Večina Rusov se je izselila v [[Rusija|Rusij]]o, tako da danes večinsko prebivalstvo predstavljajo [[Kirgizi]]. Mesto se modernizira in postaja poslovno in finančno središče Kirgizistana.
 
== Geografija ==
Biškek leži na severu Kirgizistana v bližini meje s [[Kazahstan]]om. Leži na nadmorski višini okoli 800 m, v podnožju gorovja Ala-Too ali širše Tjanšana (''Tian Shan''). V gorah, 40 km južno od mesta, se nahaja [[narodni park|nacionalni park]] [[Narodni park Ala-Arča|Ala-Arča]] (Ala-Archa). Skozi mesto teče reka Čuj (''Chuy''). Na severnem delu mesta leži nekaj umetnih jezer ter rodovitna in rahlo valovita [[stepa]], kjer je razvito [[kmetijstvo|poljedelstvo]] in [[živinoreja]].
 
Klima je kontinentalna z malo [[padavine|padavin]]ami. Mesto ima poprečno 322 sončnih dni na leto. [[Poletje|Poletj]]a so topla in sušna z občasnimi [[nevihta]]mi, tudi prašnimi, [[Zima|zim]]e so hladne z malo [[sneg]]a in pogosto [[megla|megl]]o. Poprečno pade do 440 mm padavin na leto.
Vrstica 73:
Od leta 2007 na železniško postajo v Biškek pripelje le nekaj [[vlak]]ov na dan. Obstaja pa linija Biškek - [[Moskva]].
 
Prav tako vozijo vlaki v [[Sibirija|Sibirij]]o ([[Novosibirsk]] in Novokuznetsk preko [[Almaty]]ja ali Turksiba, proti [[Jekaterinburg]]u (Sverdlovsk) na [[Ural (razločitev)|Uralu]]u, preko [[Astana|Astan]]e). Ti vlaki so izjemno počasni zaradi dolgih postankov na mejah in posrednih prog do glavne linije.
 
=== Zračni promet ===
Mednarodno [[letališče]] v Biškeku se imenuje Manas in se nahaja približno 25 kilometrov severozahodno od centra mesta.
 
Leta 2002 so [[Združene države Amerike|ZDA]] pridobile pravico do uporabe tega letališča kot letalsko oporišče za vojaške operacije v [[Afganistan]]u in [[Irak]]u. Rusija je leta 2003 vzpostavila zračni most v Kantu, približno 20 kilometrov vzhodno od Biškeka. Stoji v kraju, kjer je bil nekoč sedež velike sovjetske vojaške šole za usposabljanje pilotov (eden od učencev je bil tudi [[Hosni Mubarak]], kasnejši predsednik [[Egipt]]a).
 
== Partnerska mesta ==