Bizerte: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 36 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q189546
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 3:
'''Bizerte''' (tudi '''Bizerta''', [[arabščina|arabsko]] '''Binzart''') je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in [[guvernorat]] v severni [[Tunizija|Tuniziji]] ob [[Sredozemlje|Sredozemskem morju]]. Kraj je znan po svojem slikovitem pristanišču. Ocena [[prebivalstvo|prebivalstva]] je 130.000 (ocena [[2005]]; ocena [[1998]] je bila 105.520), ocena prebivalstva v celotnem guvernoratu pa je 540.000 (ocena 2005). Guvernorat obsega 3.685 [[kilometer|km]]².
 
Zunanji del pristanišča je z [[vodni kanal|vodnim kanalom]] povezan z obema notranjima pristaniščema ([[zaliv]] [[Sebre]], [[jezero Bizerte]]). Znamenit je [[kasbah]], ki staro mestno pristanišče ločuje od [[morje|morja]]. V okolici se nahajajo nasadi [[oljka|oljke]], v jezeru pa je najti dragocene zaloge [[ribaribe|rib]]. [[ekonomija|Ekonomska]] podlaga mesta so predelava [[nafta|nafte]] od leta [[1964]] (nekoliko tudi [[fosfat|fosfatov]] in [[železo|železa]]), [[ribiška industrija]] in pridelava [[pšenica|pšenice]] ter [[olivnooljčno olje|olivnega olja]] in [[vino|vina]], pa tudi [[industrija]] [[tekstil]]a in [[avtomobil]]skih delov. V zadnjem času [[dohodek]] predstavlja tudi [[turizem]], razvit zaradi [[plaža|plaž]] severno od mesta.
 
Kraj z večjimi mesti v okolici povezujejo dobre [[promet]]ne povezave, ki vključujejo [[cesta|ceste]] in [[železnicaželezniški prevoz|železnice]]; mesto ima tudi svoje [[letališče]]. Mesto Bizerte leži 80 kilometrov severozahodno od [[metropolavelemesto|metropole]] [[Tunis]].
 
== Zgodovina ==
Kraj Bizerte velja za najstarejše in najbolj [[evropeizacija|evropeizirano]] mesto [[država|države]]. Naselili so ga [[Feničani]] okoli leta [[1000 pr. n. št.]] ter naselju nadeli ime ''Hippo Diarrythus''. V samih začetkih mesta so bili napravljeni povezovalni kanali med jezerom in morjem. Kasneje – po [[punske vojne|punskih vojnah]] in padcu [[Kartagina|Kartagine]] v [[2. stoletje|2. stoletju n. št.]] – je postal [[Staristarorimska Rimcivilizacija|rimska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]], leta [[661]] pa so nadzor nad njim prevzeli [[Arabci]] ter ime spremenili v ''Binzart''. V [[9. stoletje|9. stoletju]] je mesto doživelo razvoj pod [[dinastijavladarska rodbina|dinastijo]] [[Aglabidi|Aglabidov]].
 
Leta [[1535]] so mesto skupaj z večjim delom današnje tunizijske [[obala|obale]] zavzeli [[Španci]], [[1572]] pa [[piratpiratstvo|pirati]]i; slednji so v njem utrdili eno svojih pomembnejših [[oporišče|oporišč]]. [[Piratstvo]] se je nadaljevalo tudi po letu [[1610]], ko je nadzor nad mestom prevzel Jusef Dej.
 
Leta [[1881]] je takratno Tunizijo pod svoje okrilje z [[okupacija|okupacijo]] vzela [[Francija]] in razglasila [[protektorat]]. Francozi so do leta [[1895]] poglobili kanale in pristanišče ter ga modernizirali in zgradili tudi mehanizacijo za pristaniške tovore. S tem je bila [[luka]] preobražena v [[vojna mornarica|vojaško mornariško]] [[postojanka|postojanko]], njeno središče pa je bilo mesto ob jezeru Sidi Abdalah (danes [[Menzel Bourguiba]]). V [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je bilo mesto pod okupacijo [[Wehrmacht|nemških sil]], [[Zavezniki]] pa so ga osvobodili [[7. maj]]a [[1943]].