Bitka v Tevtoburškem gozdu: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 9:
|result = Prepričljiva zmaga Germanov, strateški umik Rimskega cesarstva iz [[Velika Germanija|Velike Germanije]]
|combatant1 = germanska plemena:<br/>Heruski, Marsi, Hati, Brukteri, Havki in Sikambri
|combatant2 = [[Image:Vexilloid of the Roman Empire.svg|25px|alt=|link=]] [[Rimski imperij|Rimsko cesarstvo]]
|commander1 = [[Arminij]]
|commander2 = [[Publij Kvintilij Var]]{{KIA}}
Vrstica 18:
}}
 
'''Bitka v Tevtoburškem gozdu''' ({{jezik-la|clades Variana}} – »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi [[Germani|germanskimi]] plemeni pod poveljstvom [[Heruski|Heruska]] [[Arminij]]a in [[RimskoRimski cesarstvoimperij|Rimljani]] pod poveljstvom [[Publij Kvintilij Var|Publija Kvintilija Vara]], ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št. Rimljani so v bitki doživeli katastrofalen poraz in izgubili tri [[Rimska legija|legije]] in njihove pomožne enote.
 
Rimljani v letih po bitki kljub številnim uspešnim pohodom na vzhodno stran [[Ren]]a niso bili več sposobni premagati Germanov in za stalno osvojiti njihovega ozemlja vzhodno od Rena.
Vrstica 33:
Varovega nasprotnika Arminija in njegovega brata Flava<ref>Tacit, ''Anali'', 2.9. in 11.16.</ref> je moral njun oče Segimer<ref>Velej, 2.118.</ref> Osvajalec,<ref name=Segimerus>[http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/3099.html ''Segimerus''], Ancient Library.</ref> poglavar najuglednejše družine v plemenu [[Heruski|Heruskov]], zaradi Druzovih napadov leta 11-9 pr. n. št. izročiti Rimljanom za talca. Arminij je v Rimu dobil vojaško izobrazbo in bil celo povišan v viteza (''[[ordo equester]]'').
 
Med Arminijevo odsotnostjo so drugi germanski poglavarji Segimerja razglasili za strahopetca, ker se je uklonil rimski oblasti, za kar je bila po germanskih zakonih zagrožena smrtna kazen. Med letom 11 in 4 pr. n. št. se je sovražnost in sumničavost med germanskimi plemeni še poglobila, trgovanje in politično sodelovanje pa je povsem zamrlo. [[Tacit Kornelij|Tacit]] omenja, da so bili Hati sovražni do Heruskov in so jih podjarmili, vendar so jih (Rimljani) od leta 4 do 6 pomirili.<ref>M. Ihm, ''Cheruski'', Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft, III. 2., Stuttgart, 1899, kolone 2270–2272.</ref> O nemirih v Germaniji (''immensum bellum'', velika vojna) v letih 1-4 poroča tudi Velej Paterkul.<ref>Velej, 2.104.2.</ref>
 
Arminij je po vrnitvi iz Rima postal zaupen Varov svetovalec,<ref name=Bordewich>F.M. Bordewich,[http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/ambush.html ''The Ambush That Changed History''].</ref> v tajnosti pa je koval zvezo germanskih plemen, ki so si bila tradicionalno sovražna. Heruske,<ref name=LivijVar/> Hate,<ref name=LivijVar/> Brukterje,<ref name=LivijVar/> Havke, Sikambre in ostanke Svebov, ki jih je porazil Cezar v bitki v Vogezih, je lahko povezal samo zaradi Varovega tiranstva in njegovega brezobzirnega obnašanja po poražencev,<ref name=Drusus/> ki je sprožilo kljubovalno sovraštvo do rimskih oblastnikov.<ref>''[[:s:en:The Great Events by Famous Historians/Volume 2/Germans under Arminius Revolt Against Rome|Germans under Arminius Revolt Against Rome]]'', The Great Events by Famous Historians, 2. del, Edward Shepherd Creasy, 1905.</ref>
Vrstica 92:
 
===Kasnejši pohodi===
Tretji izgubljeni rimski prapor je dobil nazaj Publij Gabinij leta 41 od Havkov med vladanjem Germanijevega brata [[Klavdij I.|Klavdija]]a.<ref>Kasij Dion, ''Rimska zgodovina'', 60.8.</ref> Prapor so verjetno postavili v [[Mars (mitologija)|Marsov]] tempelj, katerega ruševine so na Avgustovem forumu na Via dei Fori Imperiali v Rimu.
 
Zadnje poglavje tevtoburške zgodbe je povedal zgodovinar [[Tacit Kornelij|Tacit]]. Okoli leta 50 so skupine Hatov vdrle v rimsko provinco [[Gornja Germanija|Gornjo Germanijo]], morda pokrajino Hessen vzhodno od Rena, ki je verjetno še bila v rimskih rokah, in jo začele pleniti. Rimski poveljnik Publij Pomponij Drugi je s svojimi legijami ob podpori konjenice in pomožnih čet Vangijonov in Nemetov napadel Hate ter jih porazil. Na veliko veselje je našel in osvobodil rimske ujetnike, med katerimi je bilo tudi nekaj Varovih legionarjev, ki so bili v ujetništvu celih štirideset let.<ref>Tacit, Anali, 12.27.</ref>
 
==Vpliv bitke na širjenje Rimskega cesarstva==
Vrstica 142:
* [[Strabon]], ''Geografija'', 7:1.4, geografsko motivirana zgodovina, napisana okoli leta 18
* Mark Velej Paterkul, ''Rimska zgodovina'', 2:117–2:120, napisana leta 30
* [[Tacit Kornelij|Tacit]], ''Anali'', 1.3, 1.10, 1.43, 1.55–71, 2.7, 2.41, 2.45, zgodovina, napisana leta 109
* Svetonij, ''Življenja dvanajstih cesarjev'', Avgust 23, Tiberij 17–18, biografije, napisane leta 121
* Lucij Anej Flor, ''Epitome de T. Livio Bellorum omnium annorum DCC'', Libri duo 2:30, zgodovina/panegrik, napisan na začetku 2. stoletja