Redakcija: 18:32, 12. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 33 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q105794 ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:50, 10. junij 2013 uredi razveljavi Kolega2357-Bot (pogovor \| prispevki) Boti 7.408 urejanj m Bot: Popravljanje preusmeritev Novejše urejanje →
Vrstica 48: '''Biotit''' je pogost plastnat [[silikat]]ni mineral (filosilikat) iz skupine temnih [[sljuda\|sljud]] s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)<sub>3</sub>AlSi<sub>3</sub>O<sub>10</sub>(F,OH)<sub>2</sub>. Biotit se po sklepu Mednarodne mineraloške zveze (IMA) od leta 1999 ne obravnava kot samostojen mineral, ampak kot člen v nizih [[trdna raztopina\|trdnih raztopin]] z [[železo]]vim končnim členom [[annit]]om in [[magnezij]]evim končnim členom [[flogopit]]om. Med z [[aluminij]]em bogate končne člene spada [[siderofilit]]. Včasih so ga imenovali tudi ''črna'' ali ''železova sljuda'', ki je nasprotje ''bele sljude'' - [[muskovit]]a. V isti kamnini sta lahko istočasno prisotna oba minerala. Mineral kristalizira v [[monoklinski kristalni sistem\|monoklinskem]] [[~~kristalni~~kristalna ~~sistem~~struktura\|kristalnem sistemu]]. [[Železo]], [[magnezij]], [[aluminij]], [[silicij]], [[kisik]] in [[vodik]] tvorijo ravne ploskve, ki so med seboj šibko povezane s [[kalij]]evimi [[ion]]i. Takšna struktura daje biotitu značilen videz, [[razkolnost]] in [[svetloba\|optične]] lastnosti. Ime je dobil po francoskemu [[fizik]]u Jean-Baptistu Biotu (1774-1862), ki je preučeval optične lastnosti sljud in odkril nekaj njihovih edinstvenih lastnosti. == Lastnosti == Biotit ima podobne lastnosti kot drugi sljudni minerali: zelo popolno osnovno [[razkolnost]] in elastično lamelasto strukturo, ki se zlahka lušči. Kristalizira v [[monoklinski kristalni sistem\|monoklinskem]] [[~~kristalni~~kristalna ~~sistem~~struktura\|kristalnem sistemu]] s ploščičastimi do prizmatičnimi kristali z jasnimi pinakoidnimi zaključki. Ima štiri prizmatične in dve pinakoidni ploskvi in tvori psevdoheksagonalne kristale. [[Lom (mineralogija)\|Lom]] je neraven in zaradi popolne razkolnosti težko prepoznaven. Barva je zelenkasta do rjava ali črna. Barva preperelega biotita je lahko tudi rumena. Lahko je prozoren do neprozoren, ima steklast so bisern [[sijaj (mineralogija)\|sijaj]] in sivo do belo [[barva črte (mineralogija)\|barvo črte]]. Veliki kosi biotita imajo zaradi listnate strukture pogosto videz knjige. == Nahajališča == Biotit se pojavlja v zelo različnih [[magmatska kamnina\|magmatskih]] in [[~~metamorfna~~metamorfne ~~kamnina~~kamnine\|metamorfnih kamninah]] in okoljih in je bistven mineral v nekaterih različkih [[lamprofir]]ja. Priložnostno se ga najde v velikih cepljivih kristalih, predvsen [[pegmatit]]skih žilah v [[Nova Anglija\|Novi Angliji]], [[Virginija\|Virginiji]] in [[Severna Karolina\|Severni Karolini]]. Biotit je pomembna sestavina mnogih metamorfnih škriljevcev. V [[Slovenija\|Sloveniji]] se biotit najde na Kranjski rebri, [[Pohorje\|Pohorju]] in [[Strojna\|Strojni]].<ref>R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 97.</ref>

Biotit: Razlika med redakcijama