Biokemija: Razlika med redakcijama

'''Biokemíja''' je [[znanost|znanstvena]] [[veda]], ki preučuje [[kemične snovi]] in [[kemijski proces|procese]], ki se odvijajo v [[organizem|organizmih]]: [[rastlinarastline|rastlinah]]h, [[živalživali]]ihh in [[Mikroorganizem|mikroorganizmih]].

Biokemija se ukvarja s strukturo in funkcijo [[celica (biologija)|celičnih sestavin]], kot so [[beljakovina|beljakovine]], [[ogljikov hidrat|ogljikovi hidrati]], [[lipid]]i, [[nukleinska kislina|nukleinske kisline]] in druge biomolekule. V zadnjem času se biokemija ukvarja bolj specifično s [[kemijska reakcija|kemijskimi reakcijami]], ki jih [[kataliza|katalizirajo]] [[encim]]i, ter z lastnostmi beljakovin.

Biokemija [[celični metabolizem|celičnega metabolizma]] je bila izčrpno opisana. Druge veje biokemije vključujejo [[genetski kod|genski kod]] ([[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]], [[Ribonukleinska kislina|RNK]]), sintezo [[beljakovina|beljakovin]], transport prek [[celična membrana|celične membrane]] ter [[prenos signala]].

Kot zametke biokemije lahko štejemo odkritje prvega [[encim]]a, [[diastaza|diastaze]] ([[Anselme Payen]], [[1833]]). Leta [[1828]] je [[Friedrich Wöhler]] objavil članek o sintezi [[sečnina|sečnine]], s katerim je dokazal, da je mogoče tudi [[organska kemija|organske]] spojine ustvariti umetno, izven organizma. K hitremu razvoju biokemije so, posebej v [[20. stoletje|20. stoletju]], pripomogle tehnike, kot so [[kromatografija]], [[rentgensko sipanje]], [[jedrska magnetna resonanca]], [[označevanje z radioizotopi]], [[elektronski mikroskop|elektronska mikroskopija]] in simulacije [[molekulska dinamika|molekulske dinamike]]. Te tehnike so omogočile odkritje in podrobno analizo številnih molekul in [[metabolična pot|metaboličnih poti]] v [[celica (biologija)|celici]], kot so [[glikoliza]] in [[Krebsov cikel]].

Dandanes se izsledki biokemije uporabljajo na številnih področjih od [[genetika|genetike]] do [[molekularna biologija|molekularne biologije]] in od [[poljedelstvokmetijstvo|poljedelstva]] do [[medicina|medicine]]. Ena prvih praktičnih rab biokemijskih procesov je bila verjetno uporaba [[kvasovka|kvasovkkvas]]ovk pri vzhajanju [[kruh]]a, kar so poznali že pred 5000 leti.

'''[[Molekularna biologija]]''' je področje preučevanja [[molekula|biomolekul]] - kako se le-te sintetizirajo, prepisujejo in prevajajo v genski material. Glavni cilj molekularne biologije je preučitev prepisovanja genskega materiala v [[Ribonukleinska kislina|RNK]] ter prevajanje le-te v [[beljakovina|beljakovine]].

* [[ogljikov hidrat|ogljikovi hidrati]]

* [[Deoksiribonukleinska kislina|DNA]], [[Ribonukleinska kislina|RNA]] in [[nukleinska kislina|nukleinske kisline]]