Biogorivo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 56 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q128991
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 1:
'''Biogorivo''' je [[trdo gorivo|trdo]], [[tekoče gorivo|tekoče]] ali [[plinasto gorivo|plinasto]] [[gorivo]], pridobljeno iz sorazmerno nedavno odmrle biološke snovi, za razliko od [[fosilno gorivo|fosilnih goriv]], ki se pridobivajo iz davno odmrle biološke snovi. Biogoriva je teoretično mogoče pridobivati iz vsakega (biološkega) vira [[ogljik]]a, vendar so najpogostejši vir rastline, v katerih poteka [[fotosinteza]]. Za proizvodnjo biogoriv se uporabljajo različne rastline in snovi rastlinskega izvora.
 
Biogoriva se največ uporabljajo za kuhanje in ogrevanje v gospodinjstvih ter za [[centralno ogrevanje]] stanovanjskih in drugih stavb. V številnih evropskih državah je več kot 25 % ogrevalne energije pridobljene iz trdih biogoriv, med drugim [[lesni peletpeleti|lesnih peletov]], [[iver|lesnega iverja]] in slame. Na [[Švedska|Švedskem]] je več kot 35 % vseh stavb (vključno z gospodinjstvi, poslovnimi prostori in ustanovami) ogrevanih z gorivi iz [[biomasa|biomase]], ki zgorevajo v centralnih [[kotel na biomaso|kotlih]] na biomaso z več kot 90-odstotno učinkovitostjo. Uporabljajo se lahko za proizvodnjo pare in električne energije, lahko pa se tudi utekočinijo ali uplinijo za uporabo v prevoznih sredstvih. Za pretvorbo biomase v električno energijo ali v tekoče ali plinasto stanje je po navadi potrebna električna energija, ki je pogosto pridobljena s [[premog]]om. Izkoristek izvorne energijske vsebnosti biomase pri proizvodnji električne energije, tekočih biogoriv ali plinastih biogoriv znaša le 25-35 %. Poleg tega so za pretvorbo v tekoče ali plinasto stanje po navadi potrebne velike količine vode.
 
Industrija biogoriv se širi v Evropi, Aziji in obeh Amerikah. Obstaja celo tehnologija, ki omogoča pretvorbo onesnaženja v obnovljivo biogorivo. [[agrogorivo|Agrogoriva]] so biogoriva, proizvedena iz poljščin in ne s postopki predelave odpadnih snovi, na primer zajem plinov na smetiščih ali recikliranje rastlinskih olj.
 
V proizvodnji tekočih in plinastih agrogoriv se pogosto uporabljata dve strategiji. Prva je vzgoja poljščin, ki so bogate s sladkorjem ([[sladkorni trs]], [[sladkorna pesa]] in sladki [[sirek]]) ali [[škrob]]om ([[koruza]]); iz njih se z [[fermentacija|alkoholnim vrenjem]] pridobiva etilni alkohol ([[etanol kot gorivobioetanol|etanol]]). Druga je vzgoja rastlin, ki vsebujejo velike količine rastlinskega olja ([[oljna palma]], [[soja]], [[alge]] idr.). Tem oljem se s segrevanjem zmanjša [[viskoznost]], zato lahko zgorevajo neposredno v [[dizel|dizelskih motorjih]] ali se s kemično predelavo iz njih proizvedejo goriva, kot je [[biodizel]]. Les in stranske proizvode iz lesne industrije je prav tako mogoče pretvoriti v biogoriva, kot so [[lesni plin]], [[metanol]] in etanol. Mogoča je tudi proizvodnja celuloznega etanola iz neužitnih rastlinskih delov, vendar je to ekonomsko težje izvedljivo.