Bibliofilija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
m added Category:Branje using HotCat
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 3:
'''Bibliofilija''' je [[ljubezen]] do [[knjiga|knjig]], zlasti starih in dragocenih. Izraz je sestavljen iz dveh starogrških besed (gr. [[biblos]] - knjiga, [[philia]] - prijateljstvo).
 
'''Bibliofil''' ali knjigoljub je posameznik, ki ima rad knjige, žargonsko ''knjižni molj''. Med bibliofile se uvrščajo tudi [[zbirateljstvo|zbiratelji]] knjig, letakov, razglednic, publikacij. Obiskujejo [[antikvariatstarinarna|antikvariate]], kjer se posvečajo lepi knjigi z estetsko zunanjostjo. Družbeni pomen zbirateljev knjig je predvsem v ohranjanju kulturne dediščine.
Bibliofila, ki pri svoji dejavnosti pretirava, imenujemo [[biblioman]].
 
Vrstica 14:
==Zgodovina==
 
Največje dosežke pripisujejo [[AngležAngleži|Angležem]] (obdobje angleške bibliomanije, 18. stoletje). Ob koncu 19. stoletja se težišče prenese v [[Združene države Amerike|ZDA]].
Mnogo današnjih znanih [[knjižnica|knjižnic]] je nastalo iz zbirk znanih bibliofilov, ki so ustanovam podarjali svoje zbirke knjig, [[rokopis|rokopisov]], tam pa so postale dostopne javnosti.
Za prvega znanega bibliofila velja francoski zbiratelj [[Jean Grolier]] (15. stoletje), za njim pa še [[Fracesco Petrarca]] ([[Italija]]), [[Erazem Rotterdamski|Erazem Roterdamski]] ([[Nemčija]]), [[Richard de Bury]] ([[Velika Britanija]]), [[Robert Hoe III]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]).
Ne smemo pa pozabiti na [[ženska|ženske]] zbirateljice, nekaj teh imen zaznamujejo Hroswitha iz Gandersheima na Saškem (benediktinska opatinja, prva ženska ljubiteljica knjig v [[Evropa|Evropi]], 10. stoletje), Judith iz Flandersa (njeni rokopisi danes v [[Pierpont Morgan Library]]), [[Margareta Navarska]] ([[Francija]]), ženske iz plemiške družine d'Este, Sforza, Medici ([[Italija]]), kraljica Kristina ([[Švedska]]), [[Estelle Doheny]] (ZDA), [[Amy Lowel]] (ZDA).
 
==Bibliofilija na slovenskih tleh==
 
Z zbiranjem knjig so se ukvarjali tudi [[Slovenec|Slovenci]] in nemški [[plemičplemstvo|plemiči]] na slovenskih tleh. Zbirateljstvo knjig je staro toliko kot knjiga. Enciklopedija Slovenije kot prvega slovenskega bibliofila navaja [[Janez Seebach|Janeza Seebacha]] iz 16. stoletja. Slovenska najpomembnejša zbiratelja sta [[Žiga Zois]] in [[Jernej Kopitar]]. Poleg teh pa še [[Primož Trubar]], [[Tomaž Hren]], [[Janez Vajkard Valvasor]], [[Matija Čop]], v 20.stoletju je bil pomemben zbiratelj [[Rudolf Maister]], tudi [[Janko Glazer]], [[Bogomil Gerlanc]], [[Jaro Dolar]], [[Janez Milčinski]], [[Martin Žnidaršič]] idr.
 
==Bibliofilske izdaje==
 
[[Bibliofiska izdaja|Bibliofilske izdaje]] so odgovor [[založništvo|založništva]] na povpraševanje in zahteve zbirateljev lepih knjig. Zanje je značilna dragocena vezava in pogosto posebna škatla, v kateri je spravljena knjiga. Imajo omejeno naklado, včasih avtorjevo oziroma [[ilustrator|ilustratorjevo]] [[fotografija|fotografijo]] in podpis, izvodi pa so označeni z ročno napisano številko. Če [[založba]] komu izvod podari, je to v [[kolofon|kolofonu]] označeno s črkama HC (''hors commerce'' - izven prodaje) in rimsko številko.
Prave bibliofilske izdaje na Slovenskem naj bi se pojavile v 20. stoletju. Najpomembnejša med njimi je "krasotna" izdaja [[France Prešeren|Prešernovih]] [[Poezije (France Prešeren)|Poezij]] iz leta [[1900]] v redakciji [[Lovro Pintar|Lovra Pintarja]], nato pa je sledilo še več kot deset bibliofilskih izdaj posameznih Prešernovih pesmi, med katerimi ima najpomembnejše mesto [[Zdravljica]].
Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je v 60. letih [[DZS|Državna založba Slovenije]] izdala 13 naslovov domačih in tujih [[pesnik|pesnikov]] v bibliofilski zbirki [[Večni sopotniki]]. Bibliofilske tiske so izdajale še [[Slovenski knjižni zavod]], [[Cankarjeva založba]], založba [[Obzorja]], [[Trubarjev antikvariat]], v zadnjih desetih letih pa še [[Slovenska knjiga]], [[Nova revija]] in [[Rokus]].
 
==Viri==