Redakcija: 22:34, 23. april 2013 uredi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.508 urejanj m added Category:Branje using HotCat ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:16, 10. junij 2013 uredi razveljavi Kolega2357-Bot (pogovor \| prispevki) Boti 7.408 urejanj m Bot: Popravljanje preusmeritev Novejše urejanje →
Vrstica 3: '''Bibliofilija''' je [[ljubezen]] do [[knjiga\|knjig]], zlasti starih in dragocenih. Izraz je sestavljen iz dveh starogrških besed (gr. [[biblos]] - knjiga, [[philia]] - prijateljstvo). '''Bibliofil''' ali knjigoljub je posameznik, ki ima rad knjige, žargonsko ''knjižni molj''. Med bibliofile se uvrščajo tudi [[zbirateljstvo\|zbiratelji]] knjig, letakov, razglednic, publikacij. Obiskujejo [[~~antikvariat~~starinarna\|antikvariate]], kjer se posvečajo lepi knjigi z estetsko zunanjostjo. Družbeni pomen zbirateljev knjig je predvsem v ohranjanju kulturne dediščine. Bibliofila, ki pri svoji dejavnosti pretirava, imenujemo [[biblioman]]. Vrstica 14: ==Zgodovina== Največje dosežke pripisujejo [[~~Anglež~~Angleži\|Angležem]] (obdobje angleške bibliomanije, 18. stoletje). Ob koncu 19. stoletja se težišče prenese v [[Združene države Amerike\|ZDA]]. Mnogo današnjih znanih [[knjižnica\|knjižnic]] je nastalo iz zbirk znanih bibliofilov, ki so ustanovam podarjali svoje zbirke knjig, [[rokopis\|rokopisov]], tam pa so postale dostopne javnosti. Za prvega znanega bibliofila velja francoski zbiratelj [[Jean Grolier]] (15. stoletje), za njim pa še [[Fracesco Petrarca]] ([[Italija]]), [[Erazem Rotterdamski\|Erazem Roterdamski]] ([[Nemčija]]), [[Richard de Bury]] ([[Velika Britanija]]), [[Robert Hoe III]] ([[Združene države Amerike\|ZDA]]). Ne smemo pa pozabiti na [[ženska\|ženske]] zbirateljice, nekaj teh imen zaznamujejo Hroswitha iz Gandersheima na Saškem (benediktinska opatinja, prva ženska ljubiteljica knjig v [[Evropa\|Evropi]], 10. stoletje), Judith iz Flandersa (njeni rokopisi danes v [[Pierpont Morgan Library]]), [[Margareta Navarska]] ([[Francija]]), ženske iz plemiške družine d'Este, Sforza, Medici ([[Italija]]), kraljica Kristina ([[Švedska]]), [[Estelle Doheny]] (ZDA), [[Amy Lowel]] (ZDA). ==Bibliofilija na slovenskih tleh== Z zbiranjem knjig so se ukvarjali tudi [[Slovenec\|Slovenci]] in nemški [[~~plemič~~plemstvo\|plemiči]] na slovenskih tleh. Zbirateljstvo knjig je staro toliko kot knjiga. Enciklopedija Slovenije kot prvega slovenskega bibliofila navaja [[Janez Seebach\|Janeza Seebacha]] iz 16. stoletja. Slovenska najpomembnejša zbiratelja sta [[Žiga Zois]] in [[Jernej Kopitar]]. Poleg teh pa še [[Primož Trubar]], [[Tomaž Hren]], [[Janez Vajkard Valvasor]], [[Matija Čop]], v 20.stoletju je bil pomemben zbiratelj [[Rudolf Maister]], tudi [[Janko Glazer]], [[Bogomil Gerlanc]], [[Jaro Dolar]], [[Janez Milčinski]], [[Martin Žnidaršič]] idr. ==Bibliofilske izdaje== [[Bibliofiska izdaja\|Bibliofilske izdaje]] so odgovor [[založništvo\|založništva]] na povpraševanje in zahteve zbirateljev lepih knjig. Zanje je značilna dragocena vezava in pogosto posebna škatla, v kateri je spravljena knjiga. Imajo omejeno naklado, včasih avtorjevo oziroma [[ilustrator\|ilustratorjevo]] [[fotografija\|fotografijo]] in podpis, izvodi pa so označeni z ročno napisano številko. Če [[založba]] komu izvod podari, je to v [[kolofon\|kolofonu]] označeno s črkama HC (''hors commerce'' - izven prodaje) in rimsko številko. Prave bibliofilske izdaje na Slovenskem naj bi se pojavile v 20. stoletju. Najpomembnejša med njimi je "krasotna" izdaja [[France Prešeren\|Prešernovih]] [[Poezije (France Prešeren)\|Poezij]] iz leta [[1900]] v redakciji [[Lovro Pintar\|Lovra Pintarja]], nato pa je sledilo še več kot deset bibliofilskih izdaj posameznih Prešernovih pesmi, med katerimi ima najpomembnejše mesto [[Zdravljica]]. Po [[druga svetovna vojna\|drugi svetovni vojni]] je v 60. letih [[DZS\|Državna založba Slovenije]] izdala 13 naslovov domačih in tujih [[pesnik\|pesnikov]] v bibliofilski zbirki [[Večni sopotniki]]. Bibliofilske tiske so izdajale še [[Slovenski knjižni zavod]], [[Cankarjeva založba]], založba [[Obzorja]], [[Trubarjev antikvariat]], v zadnjih desetih letih pa še [[Slovenska knjiga]], [[Nova revija]] in [[Rokus]]. ==Viri==

Bibliofilija: Razlika med redakcijama