Bernhard Riemann: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 69 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q42299 |
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
||
Vrstica 2:
'''Georg Friedrich Bernhard Riemann''', [[Nemci|nemški]] [[matematik]], * [[17. september]]
[[1826]], [[Breselenz]] pri [[Dannenberg]]u, [[Hannover|Hanover]], [[Nemčija]], † [[20. junij]] [[1866]], [[Selasca]] (Selasco), ob [[Jezero Maggiore|Lago Maggiore]], [[Italija]].
== Življenje ==
Bernhard je bil drugi sin od šestih [[luteranstvo|luteranskega]] [[pastor]]ja Friedricha Bernharda Riemanna. Njegov oče se je boril v [[napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]]. Po manj surovem življenju se je poročil s Charlotto Ebell, hčerko sodnika. Hannover tedaj ni bil preveč bogat. Tudi [[družina]] je bila zaradi šestih otrok daleč od bogate. Nekateri življenjepisci trdijo, očitno upravičeno, da je bilo krhko zdravje in hitra smrt večine Riemannovih otrok posledica [[
Pri desetih letih ga je učil aritmetike in geometrije strokovni učitelj starejših razredov Schulz. Bil je precej dober pedagog. Kmalu je videl, da je deček našel še boljše rešitve od njega. Leta [[1840]] je Riemann odšel k babici v [[Hannover]], kjer se je vpisal v [[licej]], v svojo prvo [[gimnazija|gimnazijo]], v višji tretji razred. Tukaj je bil zelo osamljen. Zaradi njegove bojazljivosti so ga posmehovali sošolci. Moral se je obrniti vase. V šoli je sicer postajal vedno boljši, vendar ga to ni razveseljevalo. Največ veselja je videl v tem, da je z majhno žepnino kupoval ničvredne darove za rojstne dneve svojim staršem, bratu in sestram. Nekoč je za starše sam izdelal enkraten [[svetovni koledar|večni koledar]].
V gimnaziji je Riemann veliko študiral [[Sveto pismo]], njegova misel pa ga je velikokrat vrnila k matematiki. Poskušal je celo [[matematični dokaz|matematično dokazati]] pravilnost [[1. Mojzesova knjiga|Svarjenja]]. Njegovi učitelji so bili osupli nad njegovo nadarjenostjo in sposobnostjo reševanja nadvse zapletenih matematičnih nalog. Velikokrat je prekašal znanje učiteljev.
Vrstica 18:
Leta 1847 se je preselil na [[Univerza v Berlinu|Univerzo]] v [[Berlin]]u, kjer so predavali [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobi]], [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet]], [[Jakob Steiner|Steiner]] in [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein|Eisenstein]]. Tu je ostal dve leti in leta [[1849]] se je vrnil v Göttingen. Leta [[1951]] je pod Gaussovim mentorstvom predložil doktorsko disertacijo, kjer je obravnaval [[Riemanova površina|Riemannove površine]]. Nekaj časa je bil [[Wilhelm Eduard Weber|Webrov]] asistent, kjer se je dobro spoznal s [[teoretična fizika|teoretično fiziko]].
Leta [[1854]] je začel predavati in utemeljil [[
Leta [[1862]] se je poročil z Elise Koch. Umrl je na svojem tretjem potovanju po Italiji.
Vrstica 49:
: <math> \left | Z (t) \right | = \left | \zeta \left( {1\over 2} \right) + i t \right | \; ; \; t \in \mathbb{R} \!\, . </math>
Njegova [[Riemannova domneva|domneva]] o netrivialnih [[ničla funkcije|ničlah]] Riemannove funkcije ζ je eden od najstarejših [[nerešeni matematični problemi
Riemann se je ukvarjal tudi s funkcijsko teorijo, [[diferencialna enačba|diferencialnimi enačbami]] in z osnovami [[geometrija|geometrije]].
|