Redakcija: 23:51, 9. april 2013 uredi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.494 urejanj − 5 categories; ±Kategorija:Antikonvulzivi→Kategorija:Gabaergični agonisti using HotCat ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:01, 10. junij 2013 uredi razveljavi Kolega2357-Bot (pogovor \| prispevki) Boti 7.408 urejanj m Bot: Popravljanje preusmeritev Novejše urejanje →
Vrstica 3: 1H-benzo-1,4-diazepini se v medicini uporabljajo kot [[pomirjevalo\|pomirjevala]]. Ena izmed prvih učinkovin iz te skupine, ki se je uporabljala v terapiji, je bil [[klordiazepoksid]], znan tudi pod zaščitenim imenom ''Librium<sup>®</sup>''. Z nadaljnjim razvojem so bile vpeljane učinkovine z [[laktam]]sko strukturo. Najbolj znana učinkovina iz te skupine je [[diazepam]] (zaščiteno ime ''Valium<sup>®</sup>''). Uporablja se tudi kot [[antikonvulziv]] pri zdravljenju [[~~božjast~~epilepsija\|božjasti]]i, in sicer pri napadih ''grand mal''. Nadalje se te učinkovine uporabljajo tudi kot [[uspavalo\|uspavala]]. Predstavnik takšnih učinkovin je na primer [[nitrazepam]]. [[Klonazepam]] se uporablja kot antikonvulziv, [[medazepam]] pa kot [[pomirjevalo]]. == Mehanizem delovanja == Benzodiazepinske učinkovine delujejo tako, da izkazujejo [[agonist]]ične učinke na benzodiazepinskih receptorjih. Vezava benzodiazepina na receptor vpliva na sosednji [[GABA-receptor]], ki je sklopljen s [[ionski kanalček\|kloridnim kanalčkom]]. Tako se ojača inhibitorni učinek [[živčni prenašalec\|živčnega prenašalca]] [[Γ-aminomaslena kislina\|GABA]]-e, kloridni kanalček posledično postane bolj prepusten in zato se v [[~~živčna celica~~nevron\|živčno celico]] vplavlja večja količina kloridnih ionov. Zaradi hiperpolarizacije se [[akcijski potencial\|vzdražnost]] celične membrane zmanjša. Doslej ni poznana nobena endogena substanca, ki bi se kot ligand vezala na benzodiazepinske receptorje. Učinek benzodiazepinov se razlikuje od [[barbiturat]]ov: Vrstica 24: * blago razvedrujoče delovanje. V [[psihiatrija\|psihiatriji]] se uporabljajo pri zdravljenju [[~~anksioznost~~tesnoba\|anksioznosti]]i in strahov, kot uspavalo in za blaženje božjastnih napadov. Nadalje se dajejo tudi kot [[premedikacija]] pred [[operacija (medicina)\|operacija]]mi, da se bolnik pomiri in sprosti. Pri dolgotrajnejšem jemanju obstaja nevarnost [[zasvojenost]]i, zato mora biti terapija čim krajša in odmerki čim nižji. Za dolgotrajnejšo terapijo se uporabljajo le nekateri antiepileptično delujoči benzodiazepini, ki se morajo po navadi jemati vse življenje. Benzodiazepini povzročajo depresijo [[dihalni center\|dihalnega centra]], vendar je to opazno zlasti pri odmerkih, veliko večjih od terapevtskih. Do prenehanja dihanja pride pri zlorabi benzodiazepinov - tveganje je večje pri hkratnem uživanju [[alkohol]]a ali drugih psihofarmakov. Benzodiazepini tudi podaljšajo reakcijski čas posameznika, zato je zlasti na začetku zdravljenja odsvetovano upravljanje s stroji, vozili ...

Benzodiazepin: Razlika med redakcijama